Iščejo sol 21. stoletja

Dobro leto zatem, ko se je Droga Kolinska umaknila iz skladišč soli v Portorožu in za to od občine dobila pol milijona evrov, še ni jasno, čemu bodo namenjeni ogromni prostori in kako bo urejena njihova okolica. Tri nagrajene zamisli, ki jih je občina zbirala med zainteresirano javnostjo, ponujajo precej različne usmeritve. Dokončni odgovor naj bi dal šele mednarodni javni arhitekturni natečaj.

PORTOROŽ > Letos namerava občina odstraniti dotrajano azbestno streho skladišč soli in namestiti novo kritino, za kar je v proračunu namenila 220.000 evrov. Kaj se bo pod njo dogajalo, pa še ni jasno.

Občina je maja lani pozvala vse, ki jih to zanima, naj predlagajo, kako bi uredili skladišči Monfort in Grando ter promenado, morje in okolico. Izmed 29 predlogov, kolikor jih je prispelo na razpis, so s po 500 evrov nagradili tri zamisli avtorjev Boštjana Vode, Tomaža Schlegla in Romane Kačič ter Mattiasa Lidena.

Rdeča nit je sol

“Skladišči sta nekje na meji med Portorožem in Piranom, zato sem se odločil narediti ločnico med njima in ju programsko razdeliti na dva dela. Monfort, ki je bliže Piranu, je manjši, že usmerjen v kulturo, kar bi le nadgradili. Grando je bliže Portorožu, zato je smiselno njegov program združiti s turizmom, zabavo,” razmišlja arhitekt Boštjan Voda. Zamislil si je tudi tri trge, ki bi segali nad morje, priveze za manjša plovila in dve promenadi - “lungomare” pred skladišči, še eno pa za skladišči v zelenju (od parka Rastelli, za nekdanjo upravno stavbo Droge). Poudarja, da je pri urejanju skladišč in okolice treba izhajati iz zgodbe o soli in solinah ter arhitekture skladišč. Pri predstavljenih načrtih gre šele za zamisli, ki jih namerava še dodelati.

Gradita na začasnosti skladišč

Svojo zamisel sta na izjemni lokaciji in arhitekturi zgradila tudi Romana Kačič in Mattias Liden. “Najino vodilo je bilo, da objektoma ne spreminjava osnovne značilnosti. Princip skladišča je, da vanj pripeljejo stvari in jih nato odpeljejo, njihova vloga je začasna. Z zelo malo sredstvi je v skladišču Grando mogoče zagotoviti prostor za druženje, urediti igrišča za odbojko, badminton, break dance, drsališče ... Poleti pa za dejavnosti, ki potrebujejo senco. Monfort pa že ima dejavnosti, galerijo in muzejsko zbirko, ki delujejo in se razvijajo,” našteva Kačičeva, ki je krajinska arhitektka.

Tudi ona poudarja pomen soli: “Združiti bi morali vso ponudbo, povezano s soljo, kulinariko, kozmetiko in drugim, obiskovalcem pa ponuditi tudi, da vidijo kup soli. Ponudbo bi lahko navezali tudi na tradicijo Droge in začimb.”

Dodaja, da je treba stavbi ohraniti čim bolj pristni, saj je njuna arhitektura edinstvena. Izkoristila bi tudi energijo sonca in morja, le delček obale bi namenila začasnim privezom manjših plovil.

Za skladišči bi umestila parke; na eni strani bi bil že obstoječi park Rastelli, na drugi arheološki park (Fizine), med njima pa doživljajski park.

Navezava na Benetke

Vsebinsko bolj drzna pa je nagrajena zamisel arhitekta Tomaža Schlegla, ki bi skladišči navezal na Benetke in tamkajšnji bienale: “Premalo se zavedamo, kakšen kulturni dogodek se dogaja v neposredni bližini Slovenije. Morali bi ga izkoristiti.”

Portorož si je zamislil kot dislocirano razstavišče beneškega bienala, obe lokaciji pa bi povezovala redna ladijska linija, ki bi ustavljala tudi pri skladiščih. Slovenija je po njegovem mnenju preveč zazrta sama vase in premalo odprta za kulturne dogodke, to pa bi bilo mogoče spremeniti z nekoliko odločnosti in povezavo med piransko občino in Benetkami.

Ali bo katera od nagrajenih zamisli prerasla papir in zaživela, bo odvisno od javnega mednarodnega natečaja. Občina ga namerava v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor izpeljati spomladi. Boštjan Voda in Romana Kačič ter Mattias Liden se bodo nanj najverjetneje prijavili, Schlegl pa tega ni napovedal.

HELENA RACE

---