Igor Kolenc: “Izola mora privabiti tuj kapital, ker v Sloveniji ni denarja”

Izolski župan Igor Kolenc pravi, da bo večina zadev, s katerimi se zdaj ukvarja občinska uprava, vidnih šele, ko bodo “sedle”. Nasprotno je že opaziti reševanje drobnih, a nič manj pomembnih težav občanov, ki segajo tudi v leto 1967.

IZOLA> Ena ključnih zadev, na katero so bili občani po mnenju Igorja Kolenca morda premalo pozorni, je bil podpis pogodbe Ceronik za skupno predelavo odpadkov. Do tega ne bi prišlo, če istrske občine ne bi znova začele sodelovati med sabo, poudarja in opozarja na vlogo piranskega podžupana Gašparja Gašparja Mišiča. “Dokument je zastavljen na dolgi rok, podobno kot projekt oskrbe Istre, Krasa, Brkinov in Goriške s pitno vodo.”

> Dopuščate, da bi pri skupnih projektih Izolani potegnili krajši konec, kot so ga pri ravnanju z odpadnimi vodami? Te odvajajo v koprsko čistilno napravo, kar močno obremenjuje njihove položnice za pitno vodo.

“Stvari se je treba lotiti na začetku in ne na koncu ali na sredini. Če bi ta projekt že na začetku v celoti opredelili ter definirali razmerja med koprsko in izolsko občino, vključno z vprašanjem ustanovitve bodisi novega javnega zavoda bodisi novega profitnega centra, ki bi upravljal s sistemom odvajanja in čiščenja odpadnih voda, potem se ne bi znašli v sedanjih okoliščinah. Izolska in koprska komunala šele zdaj preverjata vse okoliščine naložbe, septembrapa bosta meni in koprskemu županu Borisu Popoviču predlagali primerno organizacijsko obliko. V Izoli nimamo nadzora nad koprsko čistilno napravo, ne vemo, kaj se tam dogaja. Želimo pa si, da bi v vsakem trenutku vedeli, kakšni stroški nastajajo in kako lahko nanje vplivamo.”

> Na katerih področjih ste bili manj uspešni?

“Na mnogih, saj se jih precej še nisem niti dotaknil. Čeprav se sliši nenavadno, se ukvarjam s težavami občanov, ki segajo v leto 1967 ali še pred tem in so povezane z napačnimi parcelacijami, geodetskimi posnetki ali prenosi lastništva, neplačevanjem najemnine ...”

> Kako poteka polnjenje obubožane občinske blagajne?

“Ko sem sedel na županski stol, so mi na vprašanje, kolikšno je premoženje občine, odgovorili, da je to vprašanje za milijon dolarjev. Lotili smo se torej popisa občinskega premoženja in zdaj delamo inventuro občinske lastnine. Ugotavljamo, da smo lastniki zemljišč v Murski Soboti in Piranu, ker je občina krila stroške nekaterih oskrbovancev v izolskem domu upokojencev. Koprčani imajo v lasti nekatere izolske parcele. Vse vpletene občine smo zaprosili zainformacijo o teh zemljiščih, zatem se bomo odločili, ali jih bomo prodali. Takih primerov ni malo. Preveriti je treba tudi lastništvo v zemljiški knjigi in katastru. S tem bomo končali pred iztekom prihodnjega leta.”

Kolenc še posebej opozarja na to, da je občina na območju trase bodoče ceste Jagodje-Šared v teh dneh začela s parcelacijo in da bo s Koprom in Piranom še letos ustanovila skupno redarsko službo. Skupaj so se tudi pritožili Agenciji RS za okolje zaradi podražitve vodnega dovoljenja (v Izoli za približno desetkrat, na 319.000 evrov). Zavzemajo pa se še za sezonsko podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov z 22. na 24. uro.

> Staviti na prodajo nepremičnin je najbrž kratkoročna logika. S tem se ne ustvarja dodane vrednosti. Lahko majhna izolska občina pritegne kapital, ki odpre nova delovna mesta? Na očeh je predvsem območje ob ladjedelnici in Delamarisu?

“Vseskozi zagotavljam, da moj namen ni razprodaja občinskega premoženja, ampak prodaja manjših funkcionalnih zemljišč, dvorišč in vrtov, ki jih uporabljajo občani. Ko govorimo o Izoli, imamo v mislih pas med morjem in obvoznico ali Južno cesto. Industrijska cona se razprostira med cesto za v Korte in izolsko obvoznico pa vse do območja nekdanje Mehanotehnike.Ni prav velika. Biti moramo zelo pazljivi, kako jo napolniti, in vanjo umestiti tiste projekte, ki bodo omogočili čim več novih delovnih mestin čim višjo dodano vrednost. Oba kriterija uporabljamo tudi pri naložbah v degradirana območja nekdanje industrije pa še načeli trajnostnega razvoja in kontinuitete. O vsem tem se bomo morali dogovarjati z lastniki iz tujine, ker kapitala v Sloveniji ni. Ne gre pa pozabiti, da občina ne more odpirati novih delovnih mest; določi lahko le pogoje, rabo območja. Prepričan sem, da bomo tudi s prodajo premoženja dobili nekaj denarja, kar nam seveda ne bo omogočalo velikih projektov. S prodajami manjših funkcionalnih zemljišč pa bomo kljub temu naredili nek premik. Sočasno bomo uporabnike občinskih zemljišč bremenili z najemninami.”

> Izolska občina lahko torej privabi tuj kapital?

“Možno je. V kolikšnem času, pa je težje napovedati.”

> Mar lastniki območja ob ladjedelnici že prodajajo zemljišča?

“Ne bi se osredotočal samo na to območje, ampak na trikotnik pri hotelu Delfin, Argolino, Delamaris, industrijsko cono. Stavimo predvsem na slednjo, ker smo tam edini lastniki.”

> Tudi tam se zanašate na tuj kapital?

“Vsekakor.”

>Pa bi občina lahko ponudila boljše pogoje obrtnikom?

“Na zadnji seji občinskega sveta sem predlagal sprejem odloka za subvencioniranje in pospeševanje gospodarstva in obrti. Pozval sem politične stranke in izolsko obrtno zbornico, naj do septembra podajo predloge, povezane s podeljevanjem stavbne pravice in subvencij, odprtjem delovnih mest in dodeljevanje štipendij ... To bo strateški dokument za razvoj Izole.”

> Kako poteka reorganizacija občinske uprave?

“Pregledali smo vse procese, spoznali vse kadre in delo zaradi dela, navedli pa tudi vse potenciale. Občina bo kmalu začela delovati na dveh naslovih. Cilj je ena lokacija, ki bo omogočala racionalnejše in kakovostnejše delo. Vprašanje, ali na Sončnem nabrežju 8 ali kje drugje, za zdaj puščam odprto. Občinska uprava je prevzela tudi delo dosedanjega koncesionarja, Stavbenik, servisne storitve. Mislim, da občani že občutijo spremembe. Naš cilj je, da bodo kar največ zadev rešili na občinskem vložišču ter da jih bo občina oskrbela s potrebnimi informacijami in dovoljenji v desetih dneh, čeprav za to obstaja 60-dnevni zakonski rok.”

> Razmišljate o prodaji kmalu spraznjenega objekta na Verdijevi 1?

“Ne. Najprej ga bomo obnovili s pomočjo evropskega denarja. Temu primerno bomo prilagodili dejavnost v spodnjem delu stavbe. Gornje prostore pa bomo namenili protokolarni dejavnosti.”MIRJANA CERIN


Najbolj brano