Hrvati našli luknjo v jedrskem tovoru
Istra
29. 03. 2012, 09.51
Ne ravno sveža vest, da se je ladja Puma, ki je 21. novembra 2010 z radioaktivnim tovorom izplula iz Kopra proti ruskemu Murmansku, na koncu svoje poti pred obalo Norveške skoraj potopila, je včeraj iz hrvaških medijev prišla tudi k nam.
Na upravi za jedrsko varnost pravijo, da je po njihovih informacijah v ladjo začela vdirati voda, potem ko je radioaktivni tovor že iztovorila v Murmansku in je prazna plula proti Evropi
KOPER> Po uradni verziji razlogov za preplah ni bilo. A hrvaški Jutarnji list na podlagi neimenovanih virov poroča, da naj bi izrabljeno jedrsko gorivo že med potjo proti Rusiji začeli puščati iz kontejnerjev, in ugiba o morebitnih posledicah, če bi se kaj takega zgodilo v zaprtem Jadranskem morju.
“Do kontaminacije ni moglo priti”
Slovenska uprava za jedrsko varnost česa takega ne potrjuje. “Po nam znanih podatkih naj bi na ladjo začela vdirati voda ob vračanju iz Murmanska, torej je bila ladja brez jedrskega materiala, zato ni moglo priti do radioaktivne kontaminacije. Pristala je v nekem norveškem pristanišču, kjer so težave odpravili. Vzrok za vdor vode naj bi bila netesna odprtina za odplake,” je na poizvedbe PN povedal namestnik direktorja uprave za jedrsko varnost Aleš Janežič. “V Sloveniji je tranzit potekal po železnici in po morju brez težav,” je še dodal.
Radioaktivni tovor (po podatkih hrvaškega časnika naj bi šlo za 2,5 tone radioaktivnega kobalta 60 in cezija 137) iz srbskega inštituta za jedrsko znanost v Vinči pri Beogradu, je v kontejnerjih z vlakom prišel do Kopra, kjer so ga vkrcali na ladjo Puma, in je odplul proti ruskemu Murmansku, od tam pa z vlakom do sibirskega kraja Majak, kjer v skrbno varovanem skladišču hranijo jedrski material.
Kampanja proti terorizmu
Na upravi za jedrsko varnost so že večkrat pojasnili, da gre pri tovrstnih prevozih za vračanje jedrskega materiala, ki ga ne uporabljajo več, v države porekla. Cilj tega je tudi zmanjševanje možnosti jedrskega terorizma. Tranzit poteka v tajnosti. V Sloveniji pri tem sodelujejo poleg uprave za jedrsko varnost še upravi za sevalno varnost ter za zaščito in reševanje, Inštitut Jožef Stefan, Sova, policija, carina, Slovenske železnice in Luka Koper.
Stroške prevoza krije mednarodna skupnost. Kampanjo vračanja jedrskih odpadkov so pred več kot desetletjem sprožile ZDA. KG