Heritage Live-Skupna značka za istrske praznike
Istra
12. 03. 2012, 14.52
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 18.18
“Kulturna dediščina Istre se združuje in lepo je, da je Univerza na Primorskem (UP) svetilnik, ki sveti v prihodnost,” je ob izteku projekta Heritage live dejala prorektorica dr. Tadeja Jere Lazanski. Koprska Fakulteta za humanistične študije je namreč vodilna partnerica projekta, ki oživlja kulturno dediščino Istre.
Med prireditvami v okviru projekta Heritage live so bile tudi koprske Homo na plac (na fotografiji), Sladka Istra in Pomahaj poletju, piranska Večer avtentičnosti in Sejem soli, vina, olja in spominkov ter Praznik izolskega čudeža Foto: Nataša Hlaj
KOPER> Istrske dediščine se je Fakulteta za humanistične študije s številnimi sodelavci iz Slovenije in Hrvaške lotila z različnih zornih kotov - preučevali so običaje, jih skušali čim uspešneje promovirati, organizirali so delavnice za organizatorje in sodelovali pri organizaciji dvanajstih zelo odmevnih prireditev.
Med številnimi cilji slovensko-hrvaškega triletnega projekta, ki je od EU dobil 351.000 evrov, je bilo tudi oblikovanje skupne blagovne znamke Istrski praznik, ki jo bodo v teh dneh registrirali, napoveduje vodja projekta dr. Aleksander Panjek. Ta znak bi lahko nosile prireditve, ki bi ponujale tipične elemente istrske dediščine. Na Facebooku pa je zaživela stran, ki bi lahko postala stičišče organizatorjev prireditev.
“Nič ni narobe s prireditvami, ki nimajo tradicije, pomagati želimo tistim, ki hočejo tradicijo ohranjati,” dodaja Panjek. Prav ti organizatorji se pri ohranjanju dediščine soočajo z največjimi izzivi, ko morajo krmariti med pridobivanjem številnih dovoljenj za prireditve, financiranjem, oblikovanjem ponudbe, ki naj privabi čim več ljudi ... Da bi jim olajšali delo so sodelavci projekta združili ugotovitve v dve knjižici.
Istrski praznik: preteklost, sedanjost, avtentičnost opisuje šagre v severni Istri, prinaša pa tudi praktične nasvete in namige, kaj na istrsko prireditev sodi in kaj ne. Druga publikacija Upravljanje dediščine z informacijskimi orodji pa se nekoliko bolj znanstveno spopada z izzivi preučevanja preteklosti v digitalni dobi.
Ne nazadnje pa sta med cilji projekta tudi nova študijska smer arhivistike (2. stopnja) in doktorski študijski program Upravljanje kulturnih virov in arhivov (3. stopnja), ki bosta študente na UP sprejela v prihodnjem študijskem letu. Meje med slovensko in hrvaško Istro kmalu ne bo več in s projektom Heritage live je Fakulteta za humanistične študije s številnimi sodelavci iz obeh držav mejo med kulturno dediščino že uspela zabrisati. S preučevanjem in spodbujanjem prireditev, ki obujajo izročila preteklosti, so znanstveniki dokazali, da lahko sodelujejo z lokalnimi skupnostmi in da je humanistika lahko uporabna v praksi, poudarja dekanja dr. Vesna Mikolič. HELENA RACE