Golf - eni kmetje bi ga včeraj, drugi nikoli
Istra
15. 09. 2011, 13.07
V Združenju zakupnikov kmetijskih zemljišč slovenske Istre so odločeni še zaostriti boj proti gradnji golf igrišč v Sečovljah in na Baredih. Zaradi po njihovem mnenju sumljive neodzivnosti na številne prijave o kršitvah se sprašujejo, ali je slovenska Istra eksteritorialno območje, kjer slovenska zakonodaja ne velja.
Odpri galerijo
Izolsko golf igrišče bi radi zgradili na območju Baredov, kjer pa v okolici ni niti enega vodnega vira Foto: Jaka Jeraša
KOPER>“Pravosodni minister, generalni državni tožilec in predsednik protikorupcijske komisije so kljub našim jasnim opozorilom v mnogih primerih nedejavni,” opozarja predsednik združenja Jožef Horvat. Omenjene institucije za določene posameznike vzpostavljajo umetno stanje imunitete in jih delajo nedotakljive s tem, ko jih ne pripeljejo niti pred sodišče, je prepričan. Pri tem je Horvat izpostavil zlasti nekatere primere, ko so podali bodisi kazenske ovadbe bodisi prijavili sume pristojnim organom, a brez uspeha. “Takšen primer je več kotsporna gradnja golf igrišč na območju najboljših kmetijskih zemljišč v Sečovljah in na območju Baredov nad Izolo. Pred leti smo postopke že uspeli ustaviti, nakar sta tako piranska kot izolska občina znova začeli iskati dokumente, da bi golf igrišči vendarle umestili na lokacije, ki jim kmetje najbolj nasprotujemo,” pravi Horvat.
Golf igrišče na Baredih: V Izoli so v osnutku občinskega prostorskega načrta (OPN) za ureditev golf igrišča predvideli območje Baredov. Osnutek mora prestati temeljit pregled na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na ministrstvu za okolje in prostor, kjer bodo oblikovali smernice glede morebitne gradnje. Sicer pa smo pri Kristini Zelič iz izolske občinske uprave izvedeli, da je pobudo za gradnjo golf igrišča na Baredih dalo podjetje Golf Istra.
Dodaja, da so druge lokacije, denimo dolina Drnice, Krog nad Sečovljami in Pomjan, primernejše, zato ne razume, zakaj vztrajanje prav pri teh, kjer bi po njihovem mnenju uničili najboljša kmetijska zemljišča. Horvat pravi, da so na Baredih v igri zemljišča, ki jih ima tudi sam v zakupu, zato je že poslal vlogo, naj ga upoštevajo kot stranskega udeleženca v postopku.
Horvatovi očitki, da gre za najboljša kmetijska zemljišča, so neutemeljeni. To so potrdile tudi strokovne študije,” mu nasprotuje piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič. Prepričan je, da je Horvat s svojim nasprotovanjem golf igrišču v Sečovljah povzročil veliko in nepopravljivo gospodarsko škodo, ki jo danes poleg turističnega gospodarstva čutijo predvsem kmetje. Pravi, da bi glede na ugodne klimatske pogoje z ureditvijo golfa zagotovo dosegli podaljšanje turistične sezone v jesenski in zimski čas, s čimer bi poleg številnih ugodnosti za turistično gospodarstvo ustvarili prepotrebne pogoje, da istrski kmet kot izjemen butični pridelovalec svoje pridelke proda na domačem trgu. “Predvsem pa po bistveno višjih cenah, kot jih sicer dosega z morebitnim izvozom na tujih trgih,” razmišlja piranski podžupan.
Njegove besede so podprli nekateri sečoveljski kmetje, ki si želijo, da bi golf igrišče zgradili čim prej. Gvido Mahnič je tako Horvatu očital, da brez potrebe ščiti območje, kjer že 50 let ni bilo pridelave, saj je več mesecev v letu povsem poplavljeno.
“Golf bi rešil naš kraj in naše družine,” ga je dopolnil Adrijano Klobas.
Golf igrišče v Sečovljah: V piranski občini se bliža deseta obletnica birokratskih postopkov za pridobitev dovoljenj za gradnjo golf igrišča v Sečovljah. Odgovorni v občinski upravi so prepričani, da se tokrat vendarle približujejo ciljni ravnini. Kot pravijo, jim v postopku celovite presoje vplivov na okolje manjka le še dokument o poplavni varnosti območja v Sečoveljski dolini. V začetku septembra so jih iz direktorata za okolje pozvali, da to študijo pripravijo v roku dveh mesecev. V občini Piran pričakujejo, da bo po pregledu popravljenega gradiva okoljsko ministrstvo izdalo pozitivno odločbo celovite presoje vplivov na okolje. Ta pa je, kot zatrjujejo v občini, še zadnja stopnička, ki jo morajo preskočiti, preden bodo oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo golf igrišča. Medtem sta obe sosednji občini, Koper in Izola, že priskrbeli nadomestna kmetijska zemljišča, kot je to zahtevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pravi, da pozna pet kmetovalcev iz sosednje hrvaške Istre, ki na račun tega, da živijo v bližini golf igrišča, zdaj prodajo veliko več svojih pridelkov, omislili pa so si tudi tradicionalne konobe, kamor z veseljem in redno zahajajo golfisti, ki si želijo domače hrane in vina. Kot primere dobre prakse sodelovanja med lokalnimi kmetijskimi pridelovalci in igralci golfa Mišič navaja druge golfske destinacije po Evropi in svetu. Sloveniji najbližja primera sta Toskana in Avstrija. “Golf igrišče predstavlja nujno turistično infrastrukturo vsake resnejše turistične destinacije,”meni Mišič.
S podobnim stališčem se mu pridružuje Valentina Turk Balaban, direktorica podjetja Golf Istra, ki je investitor bodočih golf igrišč v Istri. Kot pravi, bi golf lahko predstavljal nov turistični generator za celotno regijo. Prepričana je, da poseben pečat in dodano vrednost projektu daje tudi formalna podpora vseh treh istrskih občin in lokalne skupnosti, kar po njenih besedah še dodatno utemeljuje upravičenost načrtovane naložbe. “Golf igrišče v Sečovljah smo zasnovali kot eko golf igrišče. Predvideli smo tudi sodelovanje z Univerzo na Primorskem, ki bi pomagala pri projektu usposobitve kmetijskih površin v vzorčne in kolekcijske nasade,” opisuje načrte Turk Balabanova.
“Vi nas boste uničili, namesto da bi nam pomagali,” je Klobas še očital Horvatu. Ta pa nasprotno meni, da vztrajanju pri sečoveljski lokaciji botruje predvsem delovanje lobijev. “Slišali smo že, kako je prvi mož Luke Koper Gregor Veselko razlagal, da je bilo v projekt vloženih že več kot milijon evrov, zaradi česar je nemogoče, da bi zdaj od tega odstopili. Tudi piranski župan Peter Bossman nam je dal vedeti, da je zaradi golfa pod hudim pritiskom, ker da so mu dali vedeti, da mora projekt pripeljati do konca,” pravi Horvat. Z druge strani pa Mišič zagotavlja, da županu prav nihče ne grozi in da se ne spomni, da bi mu kdaj potožil o kakšnih pritiskih.
NATAŠA HLAJ