Glas ljudstva v barvah semaforja

Letalska fotografija Kopra na tleh avle pokrajinskega muzeja je bila predsinočnjim v pičli uri že polna rdečih, rumenih in zelenih nalepk. Udeleženci odprtja urbanega laboratorija Koper Živi?/Ma Capodistria vive? so se nemudoma živahno odzvali povabilu k sooblikovanju smernic razvoja urbanih javnih površin.

Lepljenje “mnenjskih” pik na zračni posnetek Kopra
Lepljenje “mnenjskih” pik na zračni posnetek Kopra 

KOPER> K izražanju mnenj o prostoru, v katerem živijo, sta ljudi pozvali arhitektka Tina Cotič in krajinska arhitektka Tanja Maljevac, ki pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega središča UP in v sodelovanju s koprsko občino izvajata projekt Mapiranje in razvoj scenarijev javnega prostora Kopra, ta pa je del širšega čezmejnega projekta Social Housing Watch.

Pod drobnogled sta vzeli javne prostore (ulice, trge parke ...) v Kopru ter v Olmu in Prisojah, pri čemer ugotavljata, katera območja so degradirana, katera kakovostno urejena in kje primanjkuje zelenih površin. Svojo strokovno presojo bosta združili z “glasom ljudstva”.

“Vsakdo se s svojimi pobudami in pripombami lahko vključi v nastajanje prostorskih planov, vendar ljudje običajno izpostavljajo le tisto, kar zadeva ozko območje njihovega kraja bivanja. Veliko ljudi ni družbeno angažiranih, saj so prepričani, da njihovo mnenje ne šteje. Mi bi radi to presegli. To je nekako tudi klic k aktivnemu odgovornemu državljanstvu, ki je v tem času zelo potrebno,” meni Tanja Maljevac.

V avli pokrajinskega muzeja so poglede obiskovalcev predsinočnjim najprej pritegnile fotografije Domna Grögla, na katerih znani koprski obrazi pozirajo na različnih lokacijah v mestu, o katerih tudi povedo svoje mnenje. Koncept fotografske razstave si je omislila Tina Cotič: “Poiskala sem 22 ljudi, ki živijo v Kopru tako rekoč od rojstva. Ljudi, ki o Kopru veliko vedo, ki za mesto tudi nekaj naredijo in imajo inovativne ideje.”

Na fotografijah je tako najti denimo slovenistko in pevko Mojco Maljevac (ta je ob spremljavi Tjaša Kozloviča in Erika Krambergerja pripravila tudi glasbeni uvod v razstavo), ki v Bošadragi pogreša turistično ponudbo, povezano z ribištvom. Ljubo Hlede, ki ga je fotograf ovekovečil pred njegovo kantino na Prešernovem trgu, se spominja, kako živahna je nekoč bila Muda: “Tukaj je bila železnina, mlekarna, zelenjavna trgovina, popravljalnica koles, steklarna, specializirana trgovina z usnjem, mesarja smo imeli ...”

Po mnenju Cotičeve pove bistvo vsestransko kulturno dejavna Irena Urbič, fotografirana v Loži s Titovim trgom v ozadju: “Če se vprašamo, ali forma določa vsebino ali vsebina formo, je popolnoma jasno, da vsebina določa obliko, in ko ti življenje iz nekih form izvzameš, potem nastane problem.”

Fotografska razstava, ob kateri je nastal tudi 40-minutni dokumentarni film, bo na ogled do konca decembra. Dotlej bo obiskovalcem pokrajinskega muzeja na voljo tudi orto foto posnetek mesta, na katerega lahko “nalepijo” svoje mnenje o javnih urbanih prostorih; z rdečo piko označijo degradirana območja, z rumeno kakovosno urejena, z zeleno pa tista, kjer po njihovem mnenju primanjkuje zelenja.

Mnenja ljudi bosta arhitektski skupaj s preostalo projektno dokumentacijo predali koprski občinski upravi, kjer držijo v rokah krmilo prostorskega razvoja. ILONA DOLENC


Najbolj brano