Finali kljub vsemu spet melje
Istra
24. 10. 2012, 08.32
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 20.32
Podjetje Finali Trading je po desetdnevnem zaprtju zaradi spora s koprsko občino včeraj znova zagnalo dejavnost na Srminu, kjer kot edini v slovenski Istri z ustreznim dovoljenjem sprejemajo in predelujejo gradbene odpadke. Na več kot pol manjši površini bodo vsaj začasno poskušali omiliti stisko gradbincev, obrtnikov in posameznikov, ki nimajo kam z odpadnim gradbenim materialom.
O težavah na področju ravnanja z gradbenimi odpadki so se včeraj strinjali (z leve): Zlatko Kalšnik, sekretarka in predsednik koprske zbornice Elide Laginja in Slavko Vižintin ter Danica Surina in Emil Grižon iz Finalija Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER> Odločitev, da kljub zapletom z občino ponovno zaženejo stroje, je lastnik družbe Finali Trading Emil Grižon sporočil na včerajšnji novinarski konferenci koprske obrtniško-podjetniške zbornice. “Srce me je bolelo, ko smo morali zavrniti kolono manjših tovornih vozil in prikolic s kupi materiala. Tega si ne smemo dovoliti, tudi zato, ker tvegamo tožbe strank, s katerimi imamo sklenjene pogodbe,” je pojasnil.
Škoda v blagajni in tudi v naravi?
V Finaliju sprejmejo v povprečju po 30 do 50 kubikov materiala na dan. To pomeni, da je zaradi desetdnevnega zaprtja več sto kubičnih metrov ruševin najverjetneje ostalo na gradbiščih ali pa pristalo na črnih odlagališčih. Družba, ki zaračuna po deset evrov za kubik sprejetega materiala, pa je bila ob nekaj tisoč evrov zaslužka.
“Imel sem precej težav. Material je ostajal na gradbiščih, ki so majhna, saj velikih del ni, nekaj tudi na tovornjakih,” je povedal gradbenik Gracijano Šav.
Grižon včeraj ni mogel napovedati, do kdaj bodo lahko sprejemali stranke, saj lahko poslujejo na pol manjši površini kot doslej. Dostop do preostalega dela zemljišča jim je občina 12. oktobra prepovedala z zakoličenjem prek sodne izvršbe.
Desetletje neuresničenih dogovorov z občino
Težaven odnos z občino, ki traja že desetletje, je opisala direktorica družbe Danica Surina. Povedala je, da je občina s podpisom pogodbe leta 2002 prevzela obveznost, da bo Finaliju oddala v najem prostor za dejavnost na območju bodočega trajnega centra za ravnanje z odpadki. Podjetje bi ga uredilo samo, občina pa bi priskrbela potrebno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.
“Mi smo se dosledno lotili izpolnjevanja naših obvezbosti in v ureditev zemljišča vložili precej denarja, občina pa nam kljub številnim pozivom nikoli ni izročila gradbenega dovoljenja, ki ga je dobila avgusta leta 2005,” je povzela. Primorani so bili ostati na lokaciji, kjer je predvidena gradnja novega vhoda v Luko Koper. Na pomoč so večkrat pozvali tudi številna ministrstva, a brez uspeha.
“Beseda nekaj velja le med poštenimi ljudmi”
Leta 2002 sklenjeni pogodbi so se lani odrekli. To je bil pogoj, je dejala direktorica, da so od občine dobili stavbno pravico na enem od zemljišč nedaleč od sedanjega. Sporazum so podpisali predvsem zato, ker naj bi jim župan Boris Popovič sicer neformalno zagotovil, da s pridobitvijo potrebnih dovoljenj ne bo težav. “Beseda nekaj velja le med poštenimi ljudmi. Kar kmalu smo namreč ugotovili, da na omenjenem zemljišču ne bomo mogli opravljati dejavnosti,” je nadaljevala. V prizadevanju za razveljavitev sporazuma so poiskali pomoč pri odvetnici Moniki Zorn Hočevar, ki je zanje pripravila dopis občini. Maja letos pa so prav iz njene pisarne v imenu občine prejeli predlog sklepa za izvršbo, ki jih je nato doletela 12. oktobra.
“To je vse le bla bla bla”
“V desetih letih nam ne lokalna skupnost ne ministrstva niso prišli nasproti. Po drugi strani pa so vseh polna usta o varovanju okolja. To je očitno vse le bla bla bla,” je sklenil Grižon.
S tem, da pri urejanju ravnanja z odpadnim gradbenim materialom v nekaterih slovenskih občinah zadeve ne delujejo, kot bi morale, se je strinjal tudi Nara Petrovič iz združenja Ekologi brez meja, ki so ga podjetniki včeraj povabili medse. “Slovenija je pri EU zavezana, da do leta 2016 reciklira 70 odstotkov gradbenih odpadkov,” je spomnil in dodal: “Če želimo doseči ta cilj, je treba sistemsko urediti zadeve na državni in občinski ravni.”
Predsednik zborniške sekcije gradbincev (ta združuje približno 600 obrtnikov različnih strok) Zlatko Kalšnik si je ob novici, da so v Finaliju spet zagnali stroje hvaležno oddahnil. Hkrati pa je ponovil napoved izpred nekaj dni: “Če se bodo težave nadaljevale, bomo na občino morali nasloviti protestno pismo, saj menimo da je dolžna urediti razmere.”
ILONA DOLENC