Dva milijona zabojnikov ne priplujeta sama

Z nekaj sreče bi v Luki Koper do konca leta lahko prebili magično mejo 600.000 TEU pretovorjenih kontejnerjev. “Do leta 2030 pa bi jih lahko pretovorili dva milijona TEU,” pravi Chris Rowland iz londonske svetovalne družbe s področja pomorstva MDS. A za to bo treba še precej delati.

KOPER > Raziskava, ki so jo štiri severnojadranska pristanišča, povezana v združenje Napa (Koper, Trst, Reka in Benetke), naročila pri londonski svetovalni družbi, je potrdila pričakovanja, da je ima severni Jadran veliko možnosti za rast kontejnerskega pretovora. Skupaj bi štiri severnojadranska pristanišča lahko dosegla 5,9 milijona TEU kontejnerjev. To bi pomenilo 227 odstotkov več kot lani, ko so skupaj pretovorila 1,8 milijona TEU zabojnikov, kar pa je 77 odstotkov več kot pred šestimi leti. Koprsko pristanišče pri tem še najbolj izstopa; pretovor zabojnikov se je tu v šestih letih povečal za 161 odstotkov na lanskih 570.744 TEU, tržni delež pa je iz 22 odstotkov povečalo na 32 odstotkov v lanskem letu.

“V Kopru posebej izstopa, da gre 60 odstotkov blaga v pristanišče in iz njega po železnici. Tako visokega deleža zlepa ne najdemo, tudi ko ga primerjamo s svetovnimi pristanišči,” pravi Chris Rowland.

Kako naprej

Svetovno pomorstvo je še v globoki krizi. Ladjarji se odločajo za čedalje večje ladje, saj lahko tako z manj ladjami prepeljejo več blaga, kar je ceneje. Poleg tega se veliki ladjarji med seboj poslovno povezujejo. Temu se morajo prilagajati tudi pristanišča. Koper ima možnosti, da do leta 2030 doseže dva milijona TEU na leto, a za to se bo treba še potruditi. “Pogoji za to so, da ima dovolj zmoglji-vosti na pomolih, da ima vsaj 15 metrov globine za pristajanje večjih ladij, da dobi moderno železniško povezavo do Dunaja in Budimpešte, takšno, da lahko iz pristanišča odpeljejo vsaj 750 metrov dolgi vlaki,” našteva Rowland. Poleg tega pa potrebuje več direktnih povezav z Daljnim vzhodom. Naveza Maersk-MSC-CMA CGM, ki bo prihodnje leto v združeno linijo zajela tudi Koper, ne bo dovolj, ocenjuje. “Tri ali štiri take direktne linije potrebuje,” meni Rowland.

Kdo bo prvi?

Na nedavni konferenci o transportu in logistiki v Ljubljani je ekonomist Aleš Groznik z ljubljanske ekonomske fakultete ocenil, da se med tremi pristanišči v regiji - med Reko, Trstom in Koprom - bije tih konkurenčen boj za to, katero bo glavno v prihodnosti. “Luka Koper mora v tem boju zmagati,” je pozval. Predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič pa meni nekoliko drugače; po njegovem Luka ne more biti zmagovalka brez sosednjih pristanišč, ki morajo sodelovati in promovirati severni Jadran.

KATJA GLEŠČIČ

---