Dolge sence piranskega mandrača

Obnovljen piranski mandrač so uradno odprli lani oktobra ob občinskem prazniku, uporabno dovoljenje pa je dobil šele letos marca. A zgodba se s tem še ni končala, saj občina ni dobila bančne garancije za odpravo napak, vsi izvajalci pa ne denarja za opravljena dela.

PIRAN > Zaradi piranskega ribiškega pristanišča bodo imela še kar nekaj dela tudi sodišča.

Občina ni dobila garancije ...

Po zaključku obnove je največ težav povzročil stečaj Stavbenika, ki je bil glavni izvajalec del. Na dan stečaja je bila obnova sicer končana, oddana je bila tudi dokumentacija, potrebna za tehnični pregled. Stavbenik pa občini ni predal bančne garancije; na banki bi moral imeti dobrih 333.000 evrov, namenjenih za odpravo morebitnih napak v garancijski dobi.

Na drugi strani pa tudi občina ni plačala vseh del. “Zadržali smo znesek nekaj nad 54.000 evrov. Stavbeniku ga nismo plačali, ker se skupaj s partnerji ni držal pogodbene obveznosti in niso predložili bančne garancije,” pojasnjujejo v piranski občinski upravi. Če bi dobili bančno garancijo, bi tudi izplačali manjkajoči del, še dodajajo.

Zaplet je stečajni upravitelj Stavbenika Valter Stepan skušal rešiti s predlogom sodišču, da razveljavi pogodbo, ki sta jo gradbinec in občina sklenila pred začetkom del. A sodišče je predlog zavrnilo, ker ga je Stepan vložil prepozno. Terjatev občine v višini vrednosti bančne garancije pa je bila pogojno priznana v stečajnem postopku - to pomeni, da bo upoštevana, če se bo pojavila kaka napaka.

... gradbinci pa ne denarja

Stečajni upravitelj Stavbenika pravi, da skušajo z občino rešiti odprta vprašanja, na občini pa napovedujejo tožbene zahtevke - tako proti Stavbeniku kot proti obema pogodbenima izvajalcema, Grafistu in Adriaingu.

Slednji je medtem že vložil tožbo proti občini, s katero zahteva plačilo opravljenih del. Na občini višino tožbenega zahtevka skrivajo, Matjaž Andrejašič iz Adriainga pa pravi, da gre za nekaj sto tisoč evrov. Čeprav je občina denar nakazala Stavbeniku, ga ta ni izplačal Adriaingu, zato ima zdaj pravico zahtevati plačilo neposredno od naročnika del, torej od občine. Ante Guberac iz Grafista pa pravi, da je občina pri plačilu Stavbeniku zadržala prenizek znesek. Če bi zadržala 330.000 evrov, kolikor je vrednost bančne garancije, in ne le 54.000 evrov, ne bi bilo problemov, meni.

Občina toži tudi zavod za varstvo kulturne dediščine

Sodišče pa bo moralo premleti še eno tožbo, povezano s piranskim mandračem. Že aprila je občina vložila tožbo proti Zavodu za varstvo kulturne dediščine zaradi plačila odškodnine v višini 1,052.529 evrov. Zavod naj bi bil kriv za tolikšno podražitev, ker je spremenil kulturnovarstvene pogoje in naknadno zahteval konservatorski načrt, ta pa je vplival na to, da nekaterih predvidenih del niso izvedli, nekatera pa je zahteval na novo.

V zavodu so o tožbi že pred časom dejali, da je v celoti neutemeljena in da dodatna dela niso bila posledica njihove napake. Za podražitev naj bi bila kriva sama občina oziroma njeni projektanti.

HELENA RACE

---