Direktorji zdravstvenih domov v Istri o združevanju

Med možnimi ukrepi racionalizacije zdravstva se zdravstveni minister Dorjan Marušič ogreva za združevanje zdravstvenih domov (ZD). Direktorji teh ustanov v Istri predlog podpirajo, a opozarjajo, da mora država poskrbeti najprej za dobro in transparentno zakonodajo. Prenagljenost lahko povzroči škodo in neljube zaplete. Odločitev ne sme biti politična.

LJUBLJANA, ISTRA> Zamisel o racionalizaciji delovanja zdravstvenih zavodov, ki vsebuje tudi združevanje ZD, je minister Dorjan Marušič razkril že nekaj pred objavo tez za nadgradnjo slovenskega zdravstvenega sistema. Tedaj je povedal: “Neracionalno je, da delujejo v državi v krogu 20 kilometrov trije ali celo več ZD. Ob združitvi v enovite celote bi prihranili stroške za plače upravam. Hkrati bi dobili več zdravnikov v ambulantah, saj so direktorji in pomočniki najpogosteje zdravniki.”

Zaradi poslovne, ne politične koristi

Za mnenje smo povprašali direktorje ZD v Istri - Matevža Ravnikarja v Kopru, Evgenija Komljanca v Izoli in Matjaža Kranjca v Piranu.

Vsi trije direktorji načeloma podpirajo zamisel o racionalizaciji ZD, vendar opozarjajo na vlogo in pomen občin, ustanoviteljic ZD in njihov konsenz. Kranjc ob tem dodaja: “Združevanje naj bo posledica strokovnih potreb, ko bi lahko združili strokovni tehnično administrativni kader in službe ter tako omogočili kakovostnejše delo in ugodnejše poslovne in strokovne izide. Nikakor pa to ne more biti stvar političnih odločitev, saj gre za pomembno dejavnost. O takih povezavah in združevanju osebno že dolgo razmišljam in sem to že večkrat v preteklosti predlagal kolegom v drugih ZD.”

Ravnikar dodaja: “Pacienti morajo zaupati javnemu zdravstvu, to pa mora biti organizirano tako, da kakovostno zadovoljuje njihove potrebe.” Meni, da bi takšno združevanje povsod občutno racionaliziralo delo, tudi glede nabav in pogajanj z dobavitelji, pa tudi v administrativno tehničnih službah.

Najprej dober zakon

Ravnikar opozarja, z njim se strinjata tudi preostala dva direktorja, da bi takšno združevanje ZD po vsej državi moralo potekati postopoma, na podlagi kakovostne zakonodaje, ki je zdaj še ni.

“Prednosti je še veliko, nikakor pa združevanje ne sme potekati na horuk, saj je to lahko škodljivo. Potrebujemo zelo transparentno zakonodajo, ki ne bo dopuščala dvomov in različnih razlag za izvedbo, temveč bo resnično poskrbela za red in preglednost.”

Ravnikar in Kranjc pristavljata, da je združevanje centralne urgentne službe dober primer racionalizacije dela, vendar pa slabosti, ki se še pojavljajo, narekujejo dobro načrtovanje izpeljave kakovostne zamisli, da bi bilo nejasnosti in zapletov čim manj.

Preprečiti zaplete

Tudi Komljanec pričakuje za izpeljavo kakovostno zakonsko podlago: “Zamisel je dobra, a ne sme potekati na račun kakovosti vodenja ustanove. Zato mora kakovostna zakonodaja preprečiti tudi vse neljube zaplete, ki bi se lahko pojavili že zaradi osebnih pogledov. Primerno je treba umestiti vlogo občin, ustanoviteljic ZD, saj se sicer lahko zaplete tudi na politični ravni.”

Kranjc dodaja: “Če bi zamisel postala otipljiva, je treba zavod poimenovati po krajevni pripadnosti - denimo Obala ali Istra. Vse drugo bi že v temelju razjarilo duhove. V Istri bi se morali tudi zavedati, da je ponekod že zdaj med ustanovitelji ZD več občin, pa ni hude krvi.”

JASNA ARKO

---