Dekanjina zadnja večerja?

Neupoštevanje pozivov k racionalizaciji poslovanja in nenamenska raba denarja. V grobem sta to glavna razloga, da vodstvo Univerze na Primorskem razrešeni dekanji FHŠ Vesni Mikolič očita “nesposobnost organiziranja študijskega procesa v skladu s finančnimi zmožnostmi” in da ji zato odpoveduje pogodbo o delovnem razmerju za mesto dekanje.

KOPER> Mikoličeva vztraja, da so vsi očitki lažni in da sta bila postopka njene razrešitve in odpovedi nezakonita, zaradi česar namerava sprožiti odškodninske tožbe.

Zdaj je že jasno, da se zgodba o odslovitvi Vesne Mikolič bolj kot okrog domnevne prekoračitve pooblastil (ta je, kot kaže, bila le kaplja čez rob) vrti predvsem okrog finančnega poslovanja Fakultete za humanistične vede. Rektor UP Dragan Marušič je po 10-dnevnem molku odpoved pogodbe o zaposlitvi Mikoličeve na mestu dekanje včeraj vendarle podkrepil z dejstvi.

Marušič: bila je opozorjena

Univerza je lani dobila iz državnega proračuna 13,5 milijona evrov. Pri tem je, trdi Marušič, FHŠ dobila več, kot bi ji pripadalo, kar pomeni dodatnih 360.000 evrov solidarnostne pomoči od ostalih članic UP. Ta finančna pomoč, ki jo je FHŠ sicer prejela že tri leta zapored, je bila potrjena le za koledarsko leto 2011. Po Marušičevih besedah je bila Mikoličeva (tako kot ostali dekani) opozorjena, da letos na takšno pomoč ne gre računati, celo nasprotno: da bo denarja po sprejemu rebalansa državnega proračuna najverjetneje še manj, zato naj to upošteva pri načrtovanju razpisa študijskih programov. Mikoličeva naj tega ne bi storila, prav tako naj ne bi uspela racionalizirati poslovanja fakultete, vsaj ne učinkovito. Nasprotno, v treh mesecih je zaprosila za tri interna posojila, ki so ji bila (deloma) tudi odobrena.

Pojedin za 3000 evrov

Kot dokaz za nenamensko porabo denarja Marušič predloži račune za kosila, večerje in druge pogostitve, ki jih je Mikoličeva plačala (ali odobrila njihovo plačilo) z javnim denarjem. Stroškov za pojedine je bilo v lanskem letu za skoraj 3000 evrov. Najbolj zasoljen račun (1341 evrov) je plačalo Znanstveno-raziskovalno središče in ga prefakturiralo.

Vesna Mikolič odgovarja, da so to neresni očitki, saj da je šlo za običajne reprezentančne stroške. Odločno zavrača tudi vse ostale obtožbe.

Zatrjuje, da je FHŠ od leta 2004, ko je nastopila svoj prvi mandat, poslovala pozitivno. Izjema je bilo leto 2008, ko je prišlo do izpada denarja in spremembe uredbe, po kateri je glavno merilo za financiranje fakultet postalo število vpisanih študentov. Ostri ukrepi, pravi, so nato v letu 2010 privedli do razvpite odpovedi zunanjim sodelavcem FHŠ. Uspešnost fakultete je Mikoličeva včeraj pred novinarji utemeljila tudi s konstantno rastjo števila študentov do leta 2008. Odtlej je to število le še upadalo.

Preslišan zagovor

“Pri ostalih članicah UP pa je medtem raslo,” na drugi strani opozarja Marušič. In kljub manjšemu številu študentov je raven financiranja FHŠ ostala enaka, dodaja. Tako kot Mikoličeva zavrača kot lažne vse očitke zoper njo, rektor zavrača njene očitke o nezakonitosti postopka njene razrešitve in odpovedi pogodbe. Mikoličeva in njen pravni zastopnik Peter Fašun trdita, da ji ni bilo omogočeno (pravočasno) odgovoriti na obtožbe ter da so te bile predstavljene zelo ohlapno. Kar je vendarle povedala v svoj zagovor, pa da je bilo popolnoma neupoštevano. Zato, napovedujeta, bosta sprožila odškodninski tožbi, s katerima nameravata izpodbijati tako odločitev o njeni razrešitvi kot odpoved pogodbe o delovnem razmerju.

Ta je, tako rektorat, stopila v veljavo v sredo ob vročitvi. Mikoličeva bi se morala v 15 dneh odločiti, ali bo sprejela ponujeno delovno mesto izredne profesorice. V nasprotnem primeru naj bi se njeno delovno razmerje na UP po izteku 60-dnevnega odpovednega roka končalo, pri čemer ne bi bila upravičena do odpravnine. Kaj se bo zgodilo, če bo Mikoličeva uresničila napoved tožb, bo najbrž znano v kratkem. ILONA DOLENC

---