Črnokalski požar je razkril kamnitega dvestoletnika

Požar, ki je lani pustošil na območju Črnega Kala, je razkril 1,3 metra dolg, pol metra širok in približno 400 kilogramov težak kos zgodovine. Kamniti mejnik med katastrskima občinama Gabrovica in Črni Kal iz leta 1819 se ekipi gasilcev pred dnevi ni dal kar tako izkoreniniti.

ČRNI KAL> Na kamen, v katerega je ob letnici 1819 na eni strani vklesan napis Comune di Gabroviza (občina Gabrovica), na drugi pa GemeindeCernical (skupnost Črni Kal), je prejšnji teden na pobočju tik pod kamnolomom Cestnega podjetja Koper naletel Franko Andrejašič s Črnega Kala. O zanimivem odkritju je takoj obvestil krajevno skupnost, ki ji predseduje Janko Sever.

Ni in ni hotel ven

“Malo je takih ljudi, ki bi to sporočili. Kamen smo si takoj ogledali in ga zaščitili, da ga delavci gozdarskega zavoda, ki čistijo po požaru, ne bi nehote poškodovali,” je povedal Sever.

Prav pomoč delavca gozdarskega zavoda pa je bila pred dnevi ključna, da so kamen po skoraj dveh stoletjih potegnili iz zemlje. Ekipa štirih domačih gasilcev ga je zaman poskušala izvleči s pomočjo terenskega vozila. Na pomoč so poklicali delavca s traktorjem, ki je slučajno prav tedaj delal v bližini. Ob prvem poskusu s škripcem, ki so ga napeljali okoli drevesa, je začelo pokati deblo, ob drugem se je strgal pas, s katerim so ovili kamen, ob tretjem je za silo popravljeni pas znova popustil. Kamen se ni in ni premaknil, dokler ga niso s pomočjo krampa nekoliko osvobodili zemlje in kamenja. Naposled je na veselje ekipe prepotenih mož le popustil in zapustil dvestoletno počivališče.

“Odločili smo se, da ga vzamemo ven, zato da ga shranimo za naše bodoče rodove, da bodo videli to zgodovino. Ljudje pravijo, da je ta kamen iz časa Avstro-Ogrske, ko so začeli postavljati prve katastre. Je mejnik med Gabrovico in Črnim Kalom,” je dejal Sever.

Začetek poti franciscejskega katastra

Ljudskemu pojasnilu pritrjuje tudi kustosinja za novejšo zgodovino v Pokrajinskem muzeju Koper Vlasta Beltram. Navaja besedilo iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo, kjer piše: “V predmarčni dobi so v Istri pričeli pripravljati tudi zemljiški kataster. Z izmero zemljišč so pričeli v letih 1818-1821, kategorizacija kmetijskih zemljišč pa je bila opravljena v letih 1821-1830. Leto kasneje so pričeli s prvo revizijo na terenu in jo končali leta 1838. Franciscejski zemljiški kataster je bil urejen šele leta 1844, zemljiška knjiga pa dokončana leta 1857.”

“Se pravi, kamen je začetek poti franciscejskega zemljiškega katastra,” povzame zgodovinarka. Sever pravi, da bodo kamen začasno shranili v tako imenovani Tiskarni v Gabrovici, ki je nekakšna muzejska soba, pozneje pa bi ga postavili nekam, kjer bo na ogled javnosti. “V načrtu imamo ureditev parka svobode, pri spomeniku padlim ob regionalni cesti Koper-Ljubljana. Morda bi sodil tja ...” razmišlja.

ILONA DOLENC

---