Če ni drugega, banka pobere tudi socialno pomoč

28-letna Ana iz okolice Kopra je obupana. Ker je ostala brez službe in nima denarja za odplačevanje kredita, je banko prosila, če bi ji lahko za določen čas - dokler si finančno ne opomore - “zamrznila” odplačevanje obrokov za kredit. A banka na to ni pristala. Nasprotno! Ani je zasegla njen edini prihodek - socialno podporo.

“Stara sem 28 let, imam končano fakulteto, šest let delovnih izkušenj, a ne morem dobiti službe. Živim od socialne podpore. Pa še to mi je banka vzela!”
“Stara sem 28 let, imam končano fakulteto, šest let delovnih izkušenj, a ne morem dobiti službe. Živim od socialne podpore. Pa še to mi je banka vzela!” 

KOPER >“To, kar se dogaja, je nezaslišano. Socialne pomoči mi vendar po zakonu ne morejo kar zaseči!” je ogorčena Ana. Ime je izmišljeno, saj se bralka (njene podatke hranimo v uredništvu) ne želi izpostavljati, ker “nočem biti tarča posmeha”, pojasnjuje.

Banka je gluha za njene prošnje

Ana je stara 28 let. Ob delu je pridno študirala in pridobila sedmo stopnjo izobrazbe. Ko je prvič ostala brez službe, je Banko Koper, ki ji je že pred leti odobrila dolgoročni kredit za urejanje stanovanja (kasneje pa še kratkoročni potrošniški kredit), prosila, če bi ji lahko za čas, ko je brezposelna, zamrznili odplačevanje obrokov. “Pa so me samo čudno gledali, češ, kaj si sploh domišljam,” ne more pozabiti Ana. “Na mesec moram za oba kredita plačati skoraj 350 evrov. Da bi ju lahko odplačala, sem se morala zadolžiti drugje,” pojasnjuje svoje težave.

“Kako je mogoče, da banke velikim podjetjem brez težav odpišejo milijonske kredite, nam, navadnim ljudem, pa nočejo kredita niti reprogamirati?!”

Po nekaj mesecih je končno le dobila novo službo. A z denarjem, ki ga je zaslužila, je morala najprej poravnati obveznosti do banke. “Štiri mesece sem delala samo za kredit. Banko sem prosila, ali bi mi lahko omogočili, da vsaj zaostale obveznosti plačam v več obrokih. Sprva so mi rekli, da lahko, nato pa so na ta dogovor pozabili. Ne razumem ... Saj jih vendar nisem prosila za odpis kredita temveč da bi mi nekako pomagali premostiti to krizo. Kako je mogoče, da banke velikim podjetjem brez težav odpišejo milijonske kredite, nam, navadnim ljudem, pa nočejo kredita niti reprogamirati?!” ne more razumeti Ana.

Socialne podpore ne more dvigniti

Z avgustovsko plačo je uspela poravnati vse obveznosti do banke, ker pa je takrat ponovno ostala na cesti, saj ji delodajalec ni podaljšal pogodbe o zaposlitvi, se je njena kalvarija začela ponavljati. Oktobra je od Centra za socialno delo prejela prvič socialno podporo (230 evrov). “Na banki so zahtevali, naj podpišem, da mi bodo z računa vsak mesec trgali 100 evrov od socialne pomoči, da bi pokrila vsaj del obroka za kredit. Na to seveda nisem pristala. Tega namreč sploh ne smejo narediti. Od česa pa naj živim?! S čim naj plačujem položnice?” je razočarana Ana.

“Na banki so od mene zahtevali, naj podpišem, da mi bodo z računa vsak mesec trgali 100 evrov od socialne pomoči, da bi pokrila vsaj del obroka za kredit.”

Njen bančni račun je že nekaj mesecev blokiran. Ker nima poravnanih vseh obveznosti, ji banka tudi noče izdati nove bančne kartice (stara ji je namreč potekla). “Socialna pomoč, do katere sem upravičena, ostaja na banki, saj je ne morem dvigniti. Kako preživim? Finančno mi pomagajo starši, drugi sorodniki in prijatelji. A v nedogled tako ne bo šlo,” je obupana. “Rada bi imela službo. Poslala sem že več kot 150 prošenj, pa nič. Za nižjo stopnjo ne dobiš dela, ker imaš previsoko izobrazbo, za višjo stopnjo pa žal nimam pravih zvez. Pravijo, da mladi ne morejo dobiti službe, ker nimajo delovnih izkušenj. Jaz jih imam! Šest let delovne dobe imam, pa mi to nič ne pomaga.”

CSD: Banke to žal res počnejo

Anin primer pa ni osamljen, opozarjajo na CSD Koper. Čeprav zakon o izvršbi in zavarovanju določa, kateri so tisti prejemki, ki so izvzeti iz izvršb - mednje sodi tudi denarna socialna pomoč, ki je edini vir preživljanja osebe, ki to pomoč prejema - se banke očitno požvižgajo na zakon. “S tem, ko odvzamemo edini prihodek, ogrozimo socialno varnost posameznika. Banke si zato tega nikakor ne bi smele dovoliti, a, žal, to počnejo,” razkriva direktorica CSD Koper Tjaša Rodman.

Banka Koper: Vsak primer je zgodba zase

V Banki Koper zatrjujejo, da v izvršilnih postopkih upoštevajo zakon in da svojim komitentom ne zasegajo prejemkov, na katere je izvršba omejena. “Če pa izvršilni postopek ne teče, omejitve izvršbe, ki jih določa zakon, ne učinkujejo,” razkrivajo. In pojasnjujejo: ob sklenitvi kreditne pogodbe kreditojemalec pooblasti banko, da za poravnavo zapadlih neplačanih obveznosti uporabi vsako dobroimetje na kateremkoli računu komitenta pri banki, ne glede na njegov izvor ali namen.

Vsak primer je zato zgodba zase, pravijo v banki Koper. Aninega primera ne morejo v celoti komentirati, saj zaradi anonimnosti ne poznajo vseh podrobnosti. Zagotavljajo pa, da so vedno pripravljeni prisluhniti posamezniku.

“Prav te dni smo uspešno rešili primer komitenta, ki je zelo podoben primeru, ki ga opisujete. Komitentu smo odobrili vlogo za odlog odplačila za določeno obdobje, ko si bo poskušal poiskati novo zaposlitev,” pojasnjuje Igor Radovič, vodja službe za korporativno komuniciranje pri Banki Koper.

“S tem, ko odvzamemo edini prihodek, ogrozimo socialno varnost posameznika. Banke si zato tega nikakor ne bi smele dovoliti, a žal to počnejo.”

Na težave je treba opozoriti čim prej

Opozarja pa, da je ključnega pomena to, da se komitenti obrnejo na svojega skrbnika v banki takoj, ko vnaprej predvidijo možne težave pri odplačevanju kreditnih obveznosti, bodisi zaradi najavljene izgube službe, znižanja osebnih dohodkov ali katerih drugi težav, in ne šele tedaj, ko težave že nastopijo.

“V tem primeru je reševanje veliko bolj zapleteno ali pa celo ni možno. Naj še dodam, da se tovrstni primeri lahko rešujejo le ob sočasnem soglasju zavarovalnice, če je kredit ustrezno zavarovan.”

Ne zmorejo več plačevati kreditov

V zavarovalnici Triglav, ki zavaruje kredite pri Banki Koper, pravijo, da se je v zadnjem času zaradi slabših gospodarskih razmer povečalo število kreditov, ki jih kreditojemalci ne odplačujejo ali ne odplačujejo redno, temu ustrezno pa se je povečalo tudi število zavarovalnih primerov, ki jih iz tega naslova zavarovanja kreditov pri zavarovalnici prijavijo banke. “Način poravnave terjatve je odvisen od višine dolga in pripravljenosti oziroma zmožnosti dolžnika za poravnavo dolga. Vsekakor se najprej skušamo dogovoriti z dolžnikom za plačilo brez sodnega postopka, če pa to ni mogoče, zavarovalnica za zavarovanje svoje terjatve sproži ustrezen sodni postopek,” pojasnjujejo v Triglavu.

PETRA VIDRIH


Najbolj brano