Če jim uspe z obdelavo na Srminu, bodo položnice nižje

“Saj niso normalni! Jaz zagotovo ne ustvarim toliko smeti. Kako so sploh prišli do teh izračunov?” Jeza med Koprčani, ki po novem plačujejo za vrtoglavih 114 odstotkov višje cene odvoza komunalnih odpadkov, kar ne pojenja. Če gre verjeti napovedim v Komunali Koper, bodo do konca leta uvedli nov tarifni sistem, s katerim naj bi zagotovili bolj pravično obračunavanje te storitve.

KOPER> V dokumentu bodo natančneje opredelili merila za obračun za komunalne storitve med prebivalci. Občinski svet mora nov tarifni sistem sprejeti do konca decembra.

Če so do zdaj kot merodajno upoštevali velikost stanovanja, se bodo v prihodnje ravnali po okvirnih ocenah, koliko smeti ustvari posamezno gospodinjstvo. Denimo, štiričlanska družina naj bi v enem tednu napolnila 240-litrski zabojnik za smeti, dvočlanska pa 120-litrskega.

Težave zaradi neusklajenih baz podatkov

Poraja se torej vprašanje, zakaj tega še niso storili. Vodja sektorja snaga v Komunali Ksenija Sedmak Časar odgovarja, da gre za velik zalogaj, ki se ga ne morejo lotiti čez noč. Pridobiti morajo natančno bazo podatkov oseb v posameznem gospodinjstvu. Pri tem pa so že trčili ob ovire, ki jim otežujejo delo. Denimo, v centralni evidenci prebivalcev določeno gospodinjstvo vodijo pod enim priimkom, na položnici Komunale pa se pojavi povsem drug priimek. “Bazo moramo uskladiti. Ne smemo si privoščiti napak,” je jasna sogovornica.

Zatrjuje, da tudi sicer ničesar niso počeli na pamet, temveč so sledili napotkom uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja.

Po novem količine ustvarjenih odpadkov zaračunavajo po kilogramih, medtem ko je bil do zdaj volumen smeti izražen v kubičnih metrih. “To smo morali storiti, ker je bila takšna zahteva v uredbi. Drugačnih meril nismo smeli uporabiti, ker bi s tem kršili uredbo in bi tvegali kazen,” poudarja. Okoljski inšpektorat jih je tudi obvestil, da odvoza smeti ne smejo zaračunavati glede na število oseb v gospodinjstvu, temveč po volumnu zbranih odpadkov.

Krivca za povišanje: obdelava in odlaganje smeti

Pa vendar: katere stroške so pravzaprav sešteli, da so prišli do novih cen, in katera postavka je največji “krivec” za občuten dvig zneska na položnici? Kot je razumeti Sedmak Časarjevo, so obračunali vse stroške, ki jih imajo s posameznimi storitvami (odvoz, obdelava, odlaganje) in jih preračunali na količine odpadkov, ki jih zberejo na območju koprske občine. V ta seštevek sodi tako zbiranje mešanih kot kosovnih odpadkov (elektronske naprave, gospodinjski stroji ...) ter ločenih frakcij. Komunala jih mora na lastne stroške odvažati s številnih ekoloških otokov v mestu in okolici, nato pa jih brezplačno predati specializiranim podjetjem, ki jih nato deloma predelajo in z njimi služijo.

Sedmak Časarjeva ocenjuje, da sta k dvigu zneska največ prispevali obdelava odpadkov v Lenartu in odlaganje odpadkov v Novem mestu. V Lenartu obdelujejo tako imenovano lahko frakcijo odpadkov (papir, plastenke, lončki ...), ki gre nato v izvoz.

Koprske smeti - tako kot tudi tiste iz marsikatere druge slovenske občine - torej potujejo gor in dol po državi. Čemu? “Ker smo leta 2009 zaradi pritiska ljudi morali zapreti deponijo v Dvorih in v bližini naše občine ni nobenega odlagališča, ki bi lahko sprejel tolikšne količine odpadkov, kolikor jih ustvarimo na našem območju. Pa ne gre zgolj za sprejem odpadkov, treba je zagotoviti še obdelavo in imeti privoljenje lokalne skupnosti, saj bi se lahko zaradi tega bistveno preobremenilo določeno življenjsko okolje,” utemeljuje sogovornica. Obenem doda, da so tudi zaradi tega vsako leto prejemali finančno pomoč občine, v nasprotnem primeru zaradi večletne državne zamrznitve cen komunalnih storitev sploh ne bi preživeli.

Država jim ni dovolila deponije 2. reda

Ob tem se poraja vprašanje, kje je obtičal dogovor koprskega župana Borisa Popoviča in njegovega kolega iz Ljubljane Zorana Jankovića, da bi lahko tukajšnje smeti romale v prestolnico, kar bi bilo vendarle bližje in predvsem ceneje kot vožnja do Novega mesta. “To bo aktualno šele čez dve leti, ko bodo uredili tamkajšnje centralno regijsko odlagališče,” pravi Sedmak Časarjeva. Spomni, da so si v letih 2006 in 2007 prizadevali prepričati takratno ministrstvo za okolje, da bi odlagališče v Dvorih prekategorizirali v deponijo drugega reda, kar bi pomenilo, da bi lahko ostali Koprčani še desetletja popolnoma samostojni pri reševanju problematike odlaganja smeti in jim ne bi bilo treba upoštevati vedno novih in predvsem neživljenjskih smernic države in Evrope.

Z namero niso uspeli, ker so na ministrstvu zatrjevali, da je takšna oblika deponije dovoljena le na območjih z najmanj 55.000 prebivalci (takrat jih je bilo v koprski občini približno 52.000). Pri argumentih, zakaj bi vendarle kazalo razmisliti o tej rešitvi, ni pomagalo niti sklicevanje na demografske trende in povečane količine smeti v času turistične sezone.

Nižji znesek, če jim uspe obdelava na Srminu

Si pa kljub temu v Komunali Koper prizadevajo, da bi kako drugače občane vsaj deloma razbremenili plačevanja visokih zneskov na položnicah. Če jim bo kmalu uspelo dobiti okoljevarstveno dovoljenje za delno obdelavo odpadkov na Srminu, bi se strošek v prihodnje že lahko nekoliko znižal.

Pri takšni obdelavi bi uporabili poseben mlin za mletje odpadkov in sito, na katerem bi ločili težko in lahko frakcijo smeti. Težka frakcija so organski ostanki, zemlja, hrana in podobni odpadki, ki bi jih kompostirali in odlagali na deponiji. V kategorijo lahke frakcije sodijo papir in ostanki plastenk, ki so lahko gorljivi in se lahko uporabijo kot gorivo v sežigalnici ali kot alternativno gorivo v cementarni. “Če nam to uspe, bomo znižali strošek obdelave odpadkov, ki ga imamo zdaj zaradi odvoza v Lenart. Rešili bi se torej posrednika, ker bi lahko sami izvajali to storitev,” napoveduje Ksenija Sedmak Časar.

NATAŠA HLAJ

---