Brancini in mikročipi

Natančna sledljivost hrane od njive do vilice je pomembna za sodobnega ozaveščenega potrošnika, ki mu ni vseeno, kaj daje v usta. Nove tehnologije, njihova dostopnost in razširjenost omogočajo korak naprej, kakršnega so predstavili v soboto v izolski ribarnici na primeru sledljivosti piranskih brancinov na njihovi poti iz morja do potrošnika.

IZOLA> Ribogojnica Fonda z dr. Ireno Fonda na čelu in laboratorij za računalniško arhitekturo ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, ki ga vodi dr. Mira Trebar, sta se povezala v evropskem pilotskem projektu RFID (radio frekvenčna identifikacija) - Od kmetije do vilice. Gre za uvedbo RFID tehnologije v preskrbno verigo, da je potrošniku na voljo popolna sledljivost hrane, ponudnikom pa omogočen nadzor in optimizacija celotne verige od kmetije do potrošnika.

Sledljivost z enim klikom

V ribogojnici Fonda na Seči so zabojček rib, ki je šel v soboto do izolske ribarnice, opremili z mikročipom z vgrajenim termometrom, embalažo pa z ustreznimi kodami, tudi kodo QR za pametne telefone. Njegov uporabnik je tako s fotografijo kode priklical spletno stran, na kateri so bili o brancinu, ki ga je kupoval, na voljo podatki o ribi, izlovu, procesu priprave, transportu, hrambi in temperaturnem režimu, ki jih je na vsej poti zabeležil mikročip.

Da sistem deluje, morajo biti vse ključne točke na koridorju, skozi katerega potujejo ribe, opremljene z ustrezno komunikacijsko tehnologijo, sledljivost pa je mogoče nadzirati bodisi s pametnim telefonom bodisi z vpisom kode v zavihek spletne strani www.fonda.si.

Ribogojnica Fonda in Fakulteta za računalništvo in informatiko sta prva v Evropi, ki sta tovrstni projekt pripeljala do konca. RFID mikročipe so izdelali v ljubljanskem tehnološkem podjetju IDS, kjer bodo po pilotni fazi prilagodili naprave za njihovo redno uporabo, s katero naj bi začeli še pred novim letom. Piranski brancin bo s tem tehnološko najnapredneje sledljivo živilo v vsej EU. Sistem s kvadratno QR kodo je sicer zelo razširjen na Japonskem, tudi pri nas njegova uporaba narašča, zlasti v logistiki.

Ribe, vino, meso, mleko, sir

Pilotni projekt s piranskim brancinom je pomemben, uvaja sledljivost za celotno verigo prehranskega izdelka, na koncu katere potrošniku na zelo enostaven način ponudi široko paleto podatkov o hrani, ki jo kupuje.

V evropskem projektu sistem v sodelovanju z različnimi univerzami uvajajo za ribe in vino še v Španiji, za meso in mesne izdelke ter mleko in mlečne izdelke v Veliki Britaniji, v Italiji pa za vino iz kleti Mastrodomenico v Basilicati.

“Tehnološko smo projekt pripeljali do konca, potrebne so le nekatere dodelave. Tako nas zdaj zanima predvsem, ali so potrošniki pripravljeni plačati nekoliko več za tako sledljiv prehrambeni izdelek,” pravi dr. Mira Trebar. Zadovoljna je s pripravljenostjo in sodelovanjem projektnih partnerjev iz ribogojnice Fonda.

Dr. Irena Fonda poudarja, da je vodilo pri vpeljevanju novih tehnologij še večji nadzor nad njihovimi ribami in pa transparentna ter izčrpna informacija za potrošnika. “Z značko z datumom izlova so imele naše ribe že prej pregledno sledljivost, zdaj pa bo ta enostavneje dostopna in bolj izčrpna,” pravi. Ko bo sistem deloval, na zajete podatke ne bo mogoče naknadno vplivati, tako da naj potvorb podatkov o sledljivosti ne bi bilo. Tehnološko pa bi bila mogoča celo sledljivost vsake posamezne ribe, ne le zabojev, a je to povezano s stroški izdelave čipov, ki bi bili ekonomični šele pri velikih serijah. “Zanimanja za tak način sledenja hrane pri nas še ni, a verjamem, da ga bomo zbudili,” je o širitvi pomembne novosti še povedala dr. Mira Trebar.

SAŠO DRAVINEC

---