Bojijo se, da bo socialne varnosti vse manj

Center za socialno delo (CSD) Koper je v zadnjih 30 letih oral ledino, ko so se njegovi socialni delavci iz pisarn podali med ljudi in prisluhnili njihovim težavam. Ob jubileju pa se sooča s strahom zaradi varčevanja in napovedanega prestrukturiranja. Kaj bo prineslo leto 2013, ko naj bi koprski CSD prevzel vlogo regijskega centra, še ni jasno.

Nekdanja direktorica CSD Koper Marija Perkovič je poudarila pionirsko vlogo centra pri organiziranju dodatnih programov Foto: Helena Race
Nekdanja direktorica CSD Koper Marija Perkovič je poudarila pionirsko vlogo centra pri organiziranju dodatnih programov Foto: Helena Race

KOPER>“Center za socialno delo Koper je prvi v Sloveniji prepoznal, kaj je skupnostna skrb in kakšna je razlika med življenjem v zavodu in življenjem doma. Programov, ki pomoči potrebnim omogočajo življenje med nami, je v Sloveniji še vedno malo, zato ste tu unikum,” je na koprskem CSD med včerajšnjim praznovanjem 30-letnice dejala sekretarka skupnosti centrov za socialno delo Darja Kuzmanič Korva.

Center za socialno delo Koper obeležuje 30-letnico formalnega delovanja, a ljudem pomaga že veliko dlje. Prvi zapisi o organizirani socialni pomoči na Koprskem segajo v leto 1945. Prvi center so ustanovili leta 1962, pet let zatem pa so ga priključili oddelku za družbene službe. CSD Koper je kot samostojna organizacija spet zaživel leta 1982.

Koprski CSD je med prvimi v Sloveniji spoznal, da je birokratsko delo v pisarni premalo in socialni delavci so začeli organizirati skupine starih za samopomoč. “Pionirsko delo je postalo primer dobre prakse. Skupine so zdaj temelj, ki soustvarja kakovostnejše življenje v starosti za vse, ki živijo v domačem okolju,” je poudarila nekdanja direktorica koprskega CSD Marija Perkovič.

Sledila je skupina Viharnik in delo z družinami alkoholikov. Opažanja, da se vasi praznijo, starostniki tam pa ostajajo sami, so pripeljala do organizirane pomoči na domu. Sledil je še program Barčica za pomoč duševnim bolnikom in njihovim svojcem, krizni center za otroke in mladostnike ...

Pri financiranju teh dodatnih programov pomaga predvsem občina, a dolgoročno tega ne bo zmogla, skrbi Darjo Kuzmanič Korva: “Strah nas je, da se vračamo v stare čase, da bo vse manj socialne varnosti in vse več plačljivih stvari.”

V času varčevanja pa socialne delavce skrbi tudi napovedano združevanje centrov. Zdaj je v Sloveniji 62 centrov za socialno delo, po novem naj bi ostalo 15 regijskih.

“Koprski CSD bi povezal zdaj samostojne centre v Piranu, Izoli, Sežani in Ilirski Bistrici. Nobenega centra ne bi ukinili, ni pa jasno, katere naloge bodo obdržali in kakšna bo vloga regijskih centrov. Bojimo se, da bi se kakovost storitev poslabšala,” pravi direktorica Tjaša Rodman. Pomoč centrov pa potrebuje vse več ljudi.

HELENA RACE


Najbolj brano