Bodo zapirali na pol prazne deponije?

Lahko se zgodi, da bo izolska Komunala primorana predčasno zapreti občinsko odlagališče, ker v postopku pridobivanja dovoljenja za njegovo nadaljnje izkoriščanje ne dobi finančnega jamstva za - zaprtje. Razplet bo odvisen od skorajšnjih potez vpletenih ministrstev. Skoraj bolj kot kmetijsko-okoljski bo odločilen resor za finance, kjer pa so nadvse skopi s pojasnili.

Bo morala Komunala Izola  spustiti zapornico odlagališča na Baredih, ki ga je urejala še pred dvema letoma?   Foto: Mirjana Cerin
Bo morala Komunala Izola spustiti zapornico odlagališča na Baredih, ki ga je urejala še pred dvema letoma?  Foto: Mirjana Cerin

IZOLA> Finančno jamstvo je po veljavni uredbi o odlaganju odpadkov precej navito. Po besedah direktorja Komunale Denisa Beleta za odlagališče na Baredih znaša 2,4 milijona evrov, čeprav stroške njegove sanacije sam ocenjuje na pol manj.

Zaprtje občinskega odlagališča za nenevarne odpadke poleg izolske Komunale grozi še trem primorskim sorodnim podjetjem: sežanskemu, ajdovskemu in tolminskemu, pa tudi tržiškemu, loškemu, grosupeljskemu, trebnjskemu, kočevskemu in slovenjgraškemu. Na desetih odlagališčih zdaj končajo odpadki kar 222.000 prebivalcev.

Bodo spremenili zakonodajo?

Tako dragega jamstva Komunala nikakor ne uspe zagotoviti. Slovenske zavarovalnice zavarujejo največ polmilijonske zneske. Pogoji za pridobitev bančne garancije ali poroštvena izjava občine oziroma javnega komunalnega podjetja samega pa so v navzkrižju z zakonom o financiranju občin, je razumeti Beleta.

Na finančnem ministrstvu pravijo le, da se usklajujejo z okoljskim ministrstvom, ki naj bi bilo pristojno za pojasnila. Vendar bi zaprtju odlagališč nemudoma sledil dvig cen komunalnih storitev, tudi do stoodstoten, napovedujejo v vpletenih komunalah. Odpadke bi namreč morali odvažati na oddaljena odlagališča, kar bi povišalo najmanj stroške prevoza.

V službi okoljskega ministrstva, Agenciji RS za okolje (Arso), so bolj zgovorni. Pravijo, da s finančnim ministrstvom v zadnjih dneh intenzivno iščejo rešitev. Odločili naj bi se za naslednji scenarij: dopolnili bi zakon o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014, da bi javnim komunalnim podjetjem omogočili pridobitev poroštvene izjave, skladne z zakonom o financiranju občin.

Prostor na deponiji je manj pomemben

Finančno ministrstvo naj bi Arsu že lani jeseni dalo vedeti, da poroštvene izjave komunalna podjetja v praksi ne morejo uporabiti. Vsaj v teoriji pa je to od lani možno, saj so dopolnili uredbo o odlaganju odpadkov, s čimer so želeli tudi poceniti finančno jamstvo. Na težave pri njegovem pridobivanju naj bi Arso opozarjal zadnja štiri leta (odkar ga navaja uredba o odlaganju odpadkov). Da bodo jamstva draga, so nakazovali že predhodni izračuni.

Čeprav se zavedajo resnosti nastalih okoliščin, v agenciji opozarjajo, da morajo nadaljevati postopke izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za odlagališča. Če finančnega jamstva ni, morajo izdati negativno odločbo, čeprav je na odlagališču dovolj prostora. Upoštevati morajo zakonodajo. “Pri tem že močno kršimo časovne okvire, določene v zakonih o splošnem upravnem postopku in o varstvu okolja. Ob tem ne gre pozabiti, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila na kršitve direktive o odlaganju odpadkov, ker v naši državi ponekod še vedno uporabljajo odlagališča, ki nimajo okoljevarstvenega dovoljenja,” še dodajajo.

MIRJANA CERIN


Najbolj brano