Bodo lahko legalizirali sporne gradnje?
Istra
09. 06. 2012, 10.33
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 19.21
Izolski občinski svet je na zadnji majski dan razveljavil sporni del odloka o PUP za podeželje (sprejel ga je v času županje Brede Pečan pred devetimi leti). Novih gradbenih dovoljenj za območja izolskega podeželja, ki niso stavbne površine, torej ni več moč izdati. Občinski svet je bil tako še bolj radikalen od ustavnega sodišča, ki je doslej le zadržalo izvajanje spornega člena odloka.
Terapevtska skupnost Drevesa življenja v Cetorah Foto: Zdravko Primožič/Fpa
IZOLA> Če ustavno sodišče ne bo odpravilo spornih določb, bi to lahko sprožilo revizijo izdanih gradbenih dovoljenj. Tudi če tega ne bi storilo, lahko izolska upravna enota že zaradi odločitve občinskega sveta poslej izdaja le spremenjena gradbena dovoljenja (po zakonu o graditvi objektov). Dovoljenja za gradnje torej, ki že stojijo in ne odstopajo bistveno od izdanih, pravnomočno veljavnih gradbenih dovoljenj.
V Cetorah še daleč od spremenjenega dovoljenja
Spremenjeno gradbeno dovoljenje potrebuje terapevtska skupnost Drevo življenja v Cetorah, denimo. Na Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor so nedvoumni: “Gradbeni inšpektor je pri objektu nova kmetija za potrebe terapevtske skupnosti izdal odločbo, s katero je zavezancu naložil, da mora pri upravni enoti zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja.” Investitor se je na odločbo sicer pritožil, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa o tem še ni odločilo.
Vložke v Cetore je občina želela popisati pred slabim letom. Iskati je začela fakture oziroma račune, ki jih je plačala, in izbrala cenilca. Do cenitve pa kljub temu ni prišlo. Milan Štuva pravi, da je občina poslala neustreznega cenilca (“ni bil izvedenec”). Nasprotno pa Kolenc opozarja, da Štuva cenilcu ni dal soglasja. Kakorkoli že, v občinski upravi za razliko od Štuve so prepričani, da objekt ni zgrajen skladno s pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem.
A zagat s tem še ni konec. Soinvestitor gradnje je izolska občina, ki je v zemljiški knjigi navedena kot desetodstotna lastnica parcele (preostalih 90 odstotkov je v lasti Petra Štuve). Župan Igor Kolenc ne pušča nobenega dvoma: “Vloge za spremenjeno gradbeno dovoljenje ne bomo dali, dokler ne bomo vedeli, koliko natančno je občina vložila v gradnjo. Zanimajo nas vsi vloženi deleži in zdajšnja vrednost objekta.” Po informacijah, s katerimi razpolaga, je občina v času Brede Pečan za gradnjo v Cetorah namenila približno 400.000 evrov, medtem ko Milan Štuva, oče Petra Štuve, vložku občine pripisuje “330.000 evrov knjigovodske vrednosti”.
Župan je prepričan, da zadev že na začetku niso dorekli, Milan Štuva pa meni, da bi občina morala vložiti dodaten denar, da bi lahko izpeljali četrto gradbeno etapo, ki predvideva gradnjo kuhinje in dnevnih prostorov. Objekt je po njegovem zatrjevanju nadomestna gradnja, ki še ni dokončana; zato da je ne bi smeli primerjati z Bužekijanovo turistično kmetijo. A ne gre spregledati, da so v terapevtski skupnosti v zadnjih letih sprejemali odvisnike, čeprav je ta še vedno brez uporabnega dovoljenja.
Mala Seva: novo dovoljenje?
Kaže, da bo najmanj spremenjeno gradbeno dovoljenje, lahko pa kar novo gradbeno dovoljenje, potrebno tudi za turistično kmetijo Bužekijan oziroma posestvo Mala Seva, s katerim naj bi bil povezan odvetnik Miro Senica. Tako lahko sklepamo iz pojasnil inšpektorata za promet, energetiko in prostor, da so med ogledom objekta in zaslišanjem investitorja ugotovili “neskladnosti in nelegalnosti delov objekta”, inšpekcijskega postopka pa po več mesecih še niso končali. Po neuradnih informacijah bistveno odstopa klet, ki projekt na papirju presega za kar 800 do 900 kvadratnih metrov.
MIRJANA CERIN