torek, 3. januar 2012
Puščobna notranjost postaje
Foto: ILONA DOLENC
Nov LCD ekran še preskušajo
Foto: ILONA DOLENC
V nedavno obnovljenih sanitarijah ni več vse na svojem mestu
Foto: ILONA DOLENC
Med hojo po postaji pozornost ni odveč
Foto: ILONA DOLENC
KOPER> Postajo sicer zlagoma izboljšujejo, prihodnje leto naj bi uredili tudi njeno puščobno notranjost.
“V Celju imamo pravo postajo, tole tu pa bolj spominja na kakšno skladišče,” je videz železniške postaje Koper ondan, ko smo si jo pobliže ogledali, komentiral mladenič s Štajerske.
Notranjost postaje je, zlasti odkar so odstranili pulte za prodajo vstopnic, videti precej puščobna. A tu so še “malenkosti”, kot denimo poškodovan pod, nedelujoč LCD ekran, nedelujoče garderobne omarice, poškodovana ali manjkajoča kopalniška oprema ...
“Delovanje LCD ekrana, ki je namenjen za prikazovanje voznega reda, se trenutno še preskuša. Načrtujemo, da bo povezava za spremljanje zamud vlakov iz našega informacijskega sistema urejena že v naslednjih dneh,” so pred slabima dvema tednoma pojasnili v Slovenskih železnicah (SŽ). Minuli petek smo preverili, ali napovedi tržijo, in ugotovili, da ekran, sicer prižgan, še vedno ne prikazuje nobene informacije.
Stavba železniške postaje Koper je bila grajena kot skupni objekt za potrebe železniške in avtobusne postaje. Lastnika sta bila takratno Železniško gospodarstvo Ljubljana in Slavnik Koper. Po stečaju Slavnika in preoblikovanju družbe ŽG Ljubljana je stavba železniške postaje, enako kot vsa javna železniška infrastruktura, postala last Republike Slovenije.
Polmilijonski vložek je skrit očem
Stavba, ki je bila zgrajena leta 1979, je bila v minulih desetletjih deležna zgolj rednih vzdrževalnih del, večjih posegov pa šele v zadnjih letih. Med zadnjo, naštejejo v SŽ, so uredili kanalizacijo in vodovod ter pločnike in asfaltirane površine okrog stavbe, namestili so dodatno toplotno izolacijao stropa, obnovili streho, sistem prezračevanja, klimatizacije in gretja. V obnovo so vložili 510.000 evrov.
“Poleg tega so bile na postaji tudi nameščene sodobne elektronske signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, kar na prvi pogled ni vidno, a je pomembno za nemoten potek sodobnega železniškega prometa. Med drugim je bil na postaji nameščen tudi videonadzor,” dodaja Marko Tancar iz službe SŽ za odnose z javnostmi.
Na vprašanje, zakaj na postaji ni več gostinske ponudbe (lokal, ki je obratoval v notranjosti, so ukinili pred najmanj 15 leti ob stečaju nekdanjega podjetja TTG Slovenijaturist), pa odgovarja, da “zanimanja drugih najemnikov za zdaj ni bilo”.
Pretanek curek iz državne pipe
O tem, zakaj SŽ ne vložijo več napora v izboljšanje videza in funkcionalnosti postaje, ki je pravo nasprotje vse bolj bleščavemu mestu, pa: “Denar za obnovo stavbe železniške postaje Koper, kakor tudi ostale javne železniške infrastrukture, zagotavlja njen lastnik, Republika Slovenija, v okviru državnega proračuna. SŽ kot upravljalec po pogodbi z Vlado RS vzdržujejo objekte in naprave v okviru dogovorjenih sredstev in letnih vzdrževalnih pogodb. Žal so proračunska sredstva zelo omejena in ne zadoščajo za vsa dela, ki bi jih na SŽ radi opravili. Kljub temu, kot navedeno, je bilo letos veliko sredstev namenjenih prav za obnovo koprske postaje.”
Kolikor so imeli na voljo v letu 2011, so porabili. V predlogu plana za leto 2012 so predvideli še ureditev notranjosti stavbe. “Kakšna dela bodo opravljena, pa ta trenutek še ne moremo napovedati, saj se višina sredstev za leto 2012 (odgovor smo prejeli 22. decembra, op. ur.) še usklajuje,” dodajajo v SŽ.
Kdaj boljše povezave?
Če želite iz Kopra z vlakom v katero od bližnjih prestolnic, morate nujno najprej do Ljubljane. Od tam so omogočene neposredne povezave z Avstrijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Nemčijo, Srbijo in Švico. “V mednarodnem prometu iščemo možnosti vlakovnih povezav z Madžarsko in Balkanom z navezavo na avtobusne povezave proti Italiji in Istri, trenutno pa konkretnih dogovorov glede tega še ni. Uvedba vlakov v mednarodnem prometu je sicer odvisna od dogovora vseh železnic na prevozni poti,” pravijo v SŽ.
V notranjem prometu bistvenega širjenja ponudbe ne načrtujejo. “Ker je proga med Koprom in Divačo enotirna, poleg tega pa je na njej veliko tovornih vlakov v Luko Koper in iz nje, to omejuje širitev ponudbe na koprski progi. Hkrati podaljšuje vozne čase ter s tem zmanjšuje konkurenčnost v primerjavi s cestnim prometom,” pojasnjujejo. ILONA DOLENC