Bleščeče obrobje mesta, jedro pozabljeno

Načrtovanje prostora bi moralo biti usmerjeno k ljudem, ki z njim dihajo, arhitektura pa bi morala biti le orodje, ki to omogoča, so se strinjali udeleženci sredine okrogle mize, ki jo je v Kopru pripravilo Društvo arhitektov obale (DAO). A pot do tega cilja je za arhitekte polna pasti in preprek.

KOPER> Po eni strani jih ustvarjajo konfliktni, nekonstruktivni odnosi z varuhi kulturne dediščine, po drugi pa (pre)močne vizije oblastnikov in naložbenikov, v katerih imata - kot v koprskem primeru - privlačnost in donosnost na obrobju mest pogosto večjo težo kot uporabnost v jedru.

O težavah v arhitekturnem in projektantskem poslu so na povabilo predsednika DAO Boštjana Bugariča v sredo v prostorih koprske italijanske skupnosti Santorio Santorio izmenjevali mnenja Barbara Debevec in Jure Melon iz biroja Plusminus30, Martina Tomšič, Mitja Čalija, Vesna Hrvatin in Denis Petelin Žerovnik. Okrogla miza je bila četrti v nizu dogodkov, ki jih je DAO pripravilo v okviru Tedna arhitekture in prostora.

Jedro zanemarjeno na račun obrobja

Kot dober primer lovljenja ravnotežja med potrebami naložbenika, spomeniškega varstva in uporabnikov so sogovorniki navedli obnovo koprske Armerije in Foresterije, ki sta jo arhitekturno zasnovala Debevčeva in Melon. A če je ta poseg prispeval k ohranjanju življenja v mestnem jedru, Kopru po drugi strani niso v ponos nedokončani projekti obnove kulturnih spomenikov, kakršni so nekdanji servitski samostan, cerkev sv. Frančiška in tako imenovana Borilnica.

“Največji problem Kopra je fascinacija nad mestnim robom - nad nečim, kar mora postati privlačno, vplivno za turiste, medtem ko se struktura mesta ruši sama vase,” je menil Bugarič. Dodatna težava, je opozorila Tomšičeva, je, da so obrobje mestnega jedra pred leti izločili iz strogo varovanega območja in da se načrtovanja pomembnih posegov v prostor, kot je denimo pompozna Capovizija, lotevajo ljudje, ki Kopra ne poznajo in ne dihajo z njim. “Župan ima zelo močno vizijo, po kateri na Bonifiki nastaja novo mesto, ki bo združevalo šport, šolo, hotel, občinsko upravo ... To je v neskladju z našimi željami po oživitvi mestnega jedra,” je opozorila Tomšičeva.

Razpravljalcem se je iz vrst občinstva pridružila tudi novinarka in kulturnica Neva Zajc: “V Kopru že dolgo pogrešam prave ambicije. Ker Koper je provinca. V provinci pa je laže posaditi palme kot obnoviti cerkev sv. Frančiška. Padli smo v obdobje Sladkih Ister, pokušin in vaških šager. Dokler se nosilci oblasti ne bodo odločili drugače, ne bo nič narejenega.”

Problematičen trk dveh strok

Mitja Čalija, ki je tudi sam živel v središču Kopra, obžaluje, da mestno jedro še vedno ni dočakalo prepotrebnih izboljšav, denimo, na kanalizaciji ali pri javni razsvetljavi, ob tem je še poudaril nekonstruktivno sodelovanje med arhitekti in projektanti na eni ter zavodom za varstvo kulturne dediščine na drugi strani. “Pri obnovi strehe muzeja v Piranu, pri kateri sem sodeloval, so nasprotovali vsakršnemu najmanjšemu posegu. Tako ne gre. Določene nove materiale, elemente je treba vgraditi, če želimo, da prostor funkcionira.”

Končni sklep, do katerega so v sredo prišli arhitekti, pa je, da so med seboj premalo povezani in da zgolj posamezni poskusi spreminjanja stvari ne bodo odpravili kaosa, ki vlada na področju urejanja prostora.

ILONA DOLENC

---