Bivša telovadnica bo postala kulturni hram
Istra
06. 09. 2012, 07.30
Po šestih letih so se v Mestni občini Koper odločili, da preidejo od besed k dejanjem: cerkev sv. Frančiška Asiškega ob koprski gimnaziji bodo naposled prenovili in v prostorih uredili protokolarno-prireditveno dvorano.
Notranjost je zelo akustična, zato bodo v bodoči protokolarno-prireditveni dvorani lahko prirejali tudi vrhunske glasbene dogodke Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER> Obiskovalci bodo lahko v sodobnem kulturnem hramu prisluhnili koncertom, si ogledali razstave, prisostvovali protokolarnim in raznim turističnim dogodkom. Lastnica kulturnega spomenika na Martinčevem trgu je Mestna občina Koper, ki je že leta 2006 domačinom in zlasti članom iniciativnega odbora za obnovo cerkve zagotovila, da bodo poskrbeli za propadajoči objekt.
Gotsko cerkev sv. Frančiška Asiškega so zgradili v drugi polovici 13. stoletja. Ko je bil leta 1806 ukinjen minoritski samostan, so tudi cerkvi spremenili namembnost. V času Ilirskih provinc so cerkev zavzeli francoski vojaki. V njej so si uredili vojašnico, ki se je kasneje prelevila v skladišče vojaške opreme in streliva. Sredi 60. let prejšnjega stoletja so v zapuščene prostore nekdanje cerkve položili parket in namestili telovadna orodja. Koprski gimnazijci so v njej telovadili vse do sredine 80. let. Leta 1990 so stavbo dokončno zaprli.
Dobrodošel evropski denar
Koprski občinski svetniki so na julijski seji potrdili investicijski program za ta projekt. Naložba je vredna 3,1 milijona evrov, uresničevali pa jo bodo postopoma do leta 2014. Nekaj več kot milijon evrov bo zagotovila MOK, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo črpali 1,7 milijona evrov, država pa bo primaknila 316.000 evrov.
Dvorana z odlično akustiko
Prenovili bodo notranjost, zgradili novo severno korno kapelo, porušili servisne prostore telovadnice in zgradili nadomestne prostore za potrebe dvorane. V obnovljenem objektu bo približno 460 kvadratnih metrov uporabnih površin.
V bodoči dvorani naj bi poleg vodenih ogledov med drugim pripravljali razstave tujih in domačih avtorjev, zaradi odlične akustike pa tudi vrhunske glasbene dogodke, protokolarne dogodke občinskega, regionalnega, državnega ter meddržavnega pomena in različne turistične prireditve v domeni istrskih občin.
V MOK ocenjujejo, da bi lahko nov kulturni hram na leto obiskalo vsaj 1500 kulture in prireditev željnih ljudi. Objekt, za katerega v občini trdijo, da mu ne bo para na regionalni ravni, pa naj bi prispeval tudi k boljši turistični in kulturni prepoznavnosti območja, povečal število nočitev v kraju in okolici ter pripomogel k odpiranju novih delovnih mest v storitvenih dejavnostih.
NATAŠA HLAJ