Biodinamično tudi v Istri

Društvo Ajda že več let spodbuja biodinamično kmetovanje v Sloveniji, lani pa se je organiziralo tudi v Istri. Biodinamično kmetovanje temelji na uporabi izključno naravnih materialov za gnojenje in varstvo rastlin.

Med tečajem biodinamičnega kmetijstva so si udeleženci ogledali prikaz izdelave kompostnega kupa
Med tečajem biodinamičnega kmetijstva so si udeleženci ogledali prikaz izdelave kompostnega kupa 

ISTRA> Biodinamično kmetovanje upošteva tudi ritme gibanja planetov in njihove vplive na razvoj rastlin, pa tudi vse druge dejavnike, ki so pomembni za pridelavo zdrave hrane in ohranjanje rodovitnosti zemlje.

Sedež istrske Ajde je na kmetiji Evgenije in Darka Pejič v vasi Dilici v dolini Dragonje. Biodinamična pridelava ne obremenjuje okolja, saj uporablja le snovi, ki niso škodljive in so razgradljive. “Vse preparate za zaščito in gnojenje rastlin pridelovalci izdelajo sami iz povsem naravnih sestavin v okviru društva,” pojasnjuje Evgenija Pejič. S tem nekako nadgrajujejo ekološko pridelavo, ki še dovoljuje uporabo nekaterih sintetičnih sredstev.

Metoda biodinamičnega kmetovanja, ki je v svetu že precej razvita, dobiva vse večjo podporo tudi v Sloveniji, zagovarjajo jo tudi nekateri strokovnjaki. V Istri je v društvo včlanjenih 33 pridelovalcev, med njimi tudi nekaj večjih oljkarjev in vinogradnikov, katerih pridelava je že v ekološki kontroli.

Predsednica društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda v Istri Darja Trgo pove, da po metodah biodinamike že več let pridelujeta sadje in vrtnarita Vera Klemenčič iz Rokavcev ter vinogradnik in pridelovalec zelenjave Danijel Mivšek iz Cetor.

Nedavni štiridnevni tečaj o osnovah biodinamičnega kmetovanja v koprskem središču Rotunda pa je poleg članov društva privabil še 14 udeležencev. Svetovalka za biodinamiko iz društva Ajda Goriška Franka Ozbič je predstavila temelje rastlinske pridelave po sonaravni biodinamični metodi, ki jo je v začetku prejšnjega stoletja utemeljil Avstrijec Rudolf Steiner in kasneje v praksi več kot petdeset let dograjevala in znanstveno preučevala predvsem Nemka Maria Thun.

Na kmetiji pri Pejičevih pa so si tečajniki ogledali tudi prikaz izdelave biodinamičnega kompostnega kupa na kmetiji pri Pejičevih. NR


Najbolj brano