Ali pomoč ali smrt istrskega kmetijstva
Istra
02. 03. 2012, 10.51
Kmetijstvu v Istri grozi propad, saj se že dve leti sooča z velikimi težavami. Po poplavah jih je lani tepla panika pred bakterijami e.coli v zelenjavi, ki so jo zato morali prodajati pod ceno, zdaj pa je pridelke in rastlinjake dotolkla burja. Država lahko kmetom pomaga predvsem z oprostitvijo plačila nekaterih dajatev.
Državni sekretar Branko Ravnik (desno) si je včeraj z direktorjem KZ Agraria Bojanom Frančeškinom ogledal tudi razbite rastlinjake na posestvu Purisima Foto: Helena Race
KOPER>“Ta trenutek še ni mogoče govoriti o ukrepih, ki jih država lahko sprejme. Ko gre za večje poškodbe na objektih, lahko pomagamo z investicijskimi ukrepi in obnovo. Ko gre za škodo na kmetijski proizvodnji, pa so mehanizmi omejeni bolj ali manj na odpise davkov, prispevkov, najemnin,” je včeraj med ogledom posledic škode zaradi burje in mraza v Istri ugotavljal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik.
Burja in mraz naj bi po vsej Primorski povzročila približni milijon evrov škode, ugotavlja Jana Bolčič s Kmetijske svetovalne službe. Pri tem opozarja, da vsa škoda še ni prešteta. “Pridelki so še na njivah, a vprašanje je, koliko bomo uspeli rešiti. Najbolj prizadeti so radič, ohrovt, zelje, cvetača, por, v rastlinjakih pa koromač, blitva, špinača, motovilec ... Najprej je kazalo, da bomo nekaj rešili, a je vsa zelenjava ožgana, ni primerna za trgovino,” pojasnjuje Jožica Bolčič, predsednica Kmetijske zadruge Agraria.
Občinske komisije so namreč sklenile, da škode ne bodo popisovale, saj naj ne bi bila višja od 0,3 promila prihodkov državnega proračuna in kmetje ne bi bili upravičeni do pomoči iz tega naslova. Občine same pa lahko pomagajo, dodaja Ravnik in napoveduje, da se bo država v prihodnjih dneh z občinami dogovorila, kdo lahko kaj stori.
Če pomoči ne bodo dobili, kmetom grozi propad, opozarja Bojan Frančeškin, direktor Kmetijske zadruge Agraria Koper. “To je lahko smrtni udarec organiziranemu kmetijstvu v slovenski Istri. Grozi, da nam bo ostalo samo vrtičkarstvo brez velikih kmetij,” je najbolj črni scenarij Frančeškin opisoval med razbitimi rastlinjaki na Agrariinem posestvu Purisima. Skupaj z Ravnikom pa se je sprehodil še do zbiralnika vode za zalivanje. Zaradi sušne zime je skoraj prazen, folijo, ki prekriva stene, pa je burja povsem scefrala. “Ne gre samo za obnovo škode na rastlinjakih, pač pa je vse vezano tudi na namakalni sistem, ki je uničen,” je pojasnil Frančeškin. Zdaj, ko je napolnjenih 20 odstotkov rastlinjakov, porabijo od 5000 do 6000 litrov vode, ki jo črpajo z dna zadrževalnika. Če bi morali vodo kupovati iz javnega omrežja, bi bilo to ekonomsko nevzdržno. “Ta trenutek je celoten kompleks Purisima pod vprašajem,” je sklenil Frančeškin.
Ravnik pravi, da ne želijo, da bi zelenjadarji zaradi takih nesreč opuščali dejavnost: “Če ima država mehanizme, da to prepreči, jih bomo uporabili, ker je zelenjadarstvo naš fokus za razvoj kmetijstva v prihodnje.”
HELENA RACE