“Vsaka ladja ima svojo usodo”

Parnik San Marco, ki so ga leta 1911 splovili v Trstu, je bil veliko manj poznan od slavne potniške ladje Rex, pa vendar ladji druži dejstvo, da sta skoraj istočasno dočakali konec. Parnik San Marco, na katerem so bili nemški vojaki, so Angleži pri Savudriji raketirali 9. septembra 1944, le dan po letalskem napadu na Rex.

Parnik San Marco na razglednici iz Pirana
Parnik San Marco na razglednici iz Pirana 

PIRAN > To je le del zgodbe o parniku San Marco, slednji pa le eden od številnih, ki jih je strastni ljubitelj pomorstva, odvetnik iz Ljubljane Mitja Lamut, opisal v knjigi Parniki Jadrana na razglednicah.

“To je njegova druga knjiga. Leta 2003 je izdal prvo z naslovom Potniške ladje na razglednicah. V tej knjigi parnike obdela enciklopedično, opiše tako vsebino razglednic kot 'življenjske' zgodbe ladij, od njihove splovitve do konca,” pravi recenzentka knjige Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.

Deset jih še leži na dnu morja

Knjigo Parniki Jadrana na razglednicah bodo predstavili danes ob 17. uri v Galeriji Hermana Pečariča na Cankarjevem nabrežju v Piranu. Dogodek je pripravil Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran. O vsebini knjige bosta govorila avtor Mitja Lamut in revenzentka Nadja Terčon iz pomorskega muzeja.

Detajl o parniku San Marco, ki je upodobljen na vabilu na današnjo predstavitev knjige, je le ena od številnih zanimivosti, ki jih je najti v knjigi. Ta združuje zgodbe približno 260 parnikov vzhodnega Jadrana, ki so pluli od Trsta do Kotorja od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Večinoma so to bile manjše potniške ladje.

Denimo, leto 1939 avtor sklene z italijansko ladjo Abazia. “Po vojni so celo floto Jadrolinije zasnovali na kopiji te ladje,” pove Lamut. “Večino potopljenih parnikov so po drugi svetovni vojni dvignili, kakih deset jih še leži na morskem dnu, ena pa še ni najdena,” doda. Nekatere ladje, pravi, so nosile kraljevska imena, na primer Karađorđev ali Prestolonaslednik Petar. “Ti dve so preuredili in ju preimenovali v Proletarka in Partizanka.”

V zvezkih vsa zgodovina pomorstva

Od kod ljubljanskemu odvetniku tolikšno navdušenje nad pomorsko zgodovino? “Že od mladosti imam afiniteto do pomorstva. Deset let, do leta 1962, smo živeli v Ilirski Bistrici. Z očetom sem velikokrat šel na Reko in že takrat so me navdušili parniki,” pojasni Lamut. S šestimi leti je začel izrezovati članke iz časopisov. V zvezkih je skozi leta zbral vso slovensko zgodovino pomorstva.

Z razglednicami, na katerih so upodobljeni parniki, ki jih opisuje v knjigi, se je srečeval kot mladi filatelist, veliko jih je našel na bolšjih sejmih ... “Na razglednicah so zanimiva pisanja. Združil sem jih z zgodbami ladij. Vsaka ladja ima namreč usodo, tako kot človek.” Poznavanje pomorske zgodovine mu je olajšalo iskanje podatkov o ladjah, prebrskal je tudi arhive pomorskih muzejev v Splitu in Piranu, kjer so mu pomagali z usmeritvami.

ILONA DOLENC


Najbolj brano