“Spinelli naj dobi svojo ulico!”

Jutri ob 21. uri bo v parku pred hotelom Kempinski Palace svečanost ob 100-letnici igralništva v Portorožu. Prva igralnica je sicer delovala v vili San Lorenzo, kjer danes stoji hotel Metropol, a slavje ob njeni otvoritvi je bilo v hotelu Palace natančno pred 100 leti, v soboto, 27. julija 1913.

PORTOROŽ > Pred okroglo obletnico so v Casinòju Portorož predstavili monografijo Casinò Portorož - Sto let. Delo je svojevrsten uvod v igralništvo nasploh in predvsem prerez zgodovine igralništva v Portorožu.

Lov na srečo se je začel leta 1913 v vili San Lorenzo na mestu današnjega hotela Metropol, a je zgodba precej hitro zamrla. Igralnico je Portorož spet dobil na božični večer leta 1964 v današnjem hotelu Kempinski Palace, na njeno čelo pa je piranska občinska skupščina postavila Nina Spinellija. Ključni mož razvoja sodobnega Portoroža je igralnico vodil do leta 1992.

Selitev k hotelu Metropol

Iz hotela Palace se je igralnica leta 1972 preselila v prostore ob novozgrajenem hotelu Metropol, kmalu po otvoritvi si jo je ogledal tudi tedanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito s soprogo Jovanko in sodelavci. Dr. Livij Jakomin, v tistem času predsednik medobčinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije, je včeraj pripovedoval, da je Spinelli Titu predlagal, naj preizkusi srečo na ruleti. “Kolikor vem, je našim državljanom prepovedano igrati. Ne bom kršil zakona,” je bil odločen Tito.

Casinò Portorož je bil v Spinellijevih letih vir denarja za izgradnjo sodobne turistične infrastrukture v Portorožu. Vladimir Prelc, dolga leta najtesnejši Spinellijev sodelavec, je včeraj igralniškega direktorja z najdaljšim stažem pri nas označil za razumevajočega človeka polnega zamisli, ki je znal prisluhniti sogovornikom. “Tudi takratna država je bila požrešna, a je Spinelliju uspelo denar zadržati doma,” je poudaril Prelc.

Z igralniškim denarjem je bil zgrajen Avditorij, pa Marina Portorož s športnim parkom na mestu nekdanjih solin Fazan in v Sečovljah letališče. Z denarjem iz portoroške igralnice so bile urejene številne ceste, pomagal je graditi bolnišnico in šole. “Igralniške dajatve so pomembno obogatile občinski proračun,” je včeraj povedala nekdanja piranska županja Vojka Štular, mag. Tomi Brezovec, predavatelj na Turistici, pa je podčrtal pomen podpore številnim družbenim dejavnostim v piranski občini in širšem okolju.

Nino Spinelli naj dobi ulico

“Piranskemu županu Petru Bossmanu smo izročili naš predlog, naj eno od pomembnejših ulic Portorožu poimenujejo po Ninu Spinelliju,” je v uvodu v včerajšnjo predstavitev monografije povedal Tomaž Krajnc, predsednik uprave Casinòja Portorož. Da bi si zaslužil tudi spomenik, vsaj občinskega, če že ne državnega, je še menil o zaslugah pokojnega častnega občana Pirana.

Krajnc je pohvalil monografijo, ki jo je Casinòju Portorož pomagal izdati Casinò Riviera. Uredil jo je novinar Dela Boris Šuligoj, večina besedil je izpod peresa Janeza Mužiča, ki je zbral tudi številna pričevanja, ob Šuligoju pa sta mu pri tekstih pomagala še Tomi Brezovec in Slobodan Simič Sime. Blizu dvesto fotografij iz vseh obdobij je izbral fotograf Jaka Jeraša, dve tretjini je njegovih, natančno oblikovanje pa je delo grafičnega oblikovalca Žarkota Vodopivca. Monografija je izšla v 1000 izvodih, 700 jih je v slovenskem, 300 pa v italijanskem jeziku.

SAŠO DRAVINEC

---