“Ne” za dubajske projekte
Istra
06. 04. 2014, 11.59
Izolski župan je prepričan, da mora Izola skladno z zakonom o vodah ohraniti 25-metrski javni priobalni pas tudi na območjih Argoline, Ribe in ladjedelnice, čeprav niso v njeni lasti. Evropski akti pred pozidavo ščitijo kar 100-metrski pas ob morju, je na četrtkovi javni tribuni opozoril strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha.
Med obiskovalci javne tribune o obalnem pasu so bili občinski svetniki, arhitekti, domačini ... Foto: Tomaž Primožič/Fpa
IZOLA
>
Marko Pavliha se je skliceval na sedmi protokol barcelonske konvencije o celovitem upravljanju obalnih območij. Ta med drugim navaja, da je treba določiti obalno območje, kjer gradnja ni dovoljena (z izjemo objektov v javnem interesu). Območje pa ne sme biti ožje od 100 metrov.
O tem, da je kriza dobrodošla za Izolo, sicer bi bili Argolina, Riba in območje ob ladjedelnici že pozidani, so županu pritrdili mnogi udeleženci. Enrico Galassi iz marine je pripomnil, da bi Izola spominjala na italijanski Neapelj, zato “ima prav zdaj priložnost, da se odloči za primeren razvoj”.Branko Andrejašič, sicer načelnik izolske upravne enote, je predvideno pozidavo trikotnika pri hotelu Delfin označil za “čisti projekt kapitala”. Namignil je še, da bi za območje Argoline vnovič kazalo sprejeti začasne ukrepe za zavarovanje prostora.
Zaščita stometrskega priobalnega pasu
“Monako je podal izjavo, da stometrskega pasu ne more določiti. Slovenija ni ugovarjala. Pravna podlaga za zaščito stometrskega priobalnega pasu je torej podana,” je rekel Pavliha. Opozoril je še, da bodo morale države članice - podpisnice barcelonske konvencije, med katerimi je tudi Slovenija - sprejeti strategijo za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje z obalo. Nova direktiva, ki bo to zahtevala, bo sprejeta v prihodnjih mesecih.
“Potem bodo imele države 18 mesecev časa, da sprejmejo strategijo.” Pavliha je omenil še, da v postopkih pripravljanja nove direktive samo dve državi nista dali nobene pobude, Malta in Slovenija, kar po njegovem mnenju ni naključje. “Pomorstvo pri nas sodi pod okrilje direktorata za infrastrukturo, kar je sramota za državo, ki ima morje že v grbu. Vprašanje pomorstva bi morali reševati celostno, v povezavi z ribištvom, ribogojstvom, turizmom ...”
“Dubajski projekti niso rešitev za Slovenijo. Še v Dubaju jih opuščajo. Celoten severni Jadran bi morali razglasiti za posebno območje, potem bi se ognili tudi pošastim, kot so plinski terminali,” je bil slikovit. Nenazadnje je bil kritičen do zamisli o umetnih otokih. “Morju je treba dati prostor.”
OPN čez dve leti?
Po besedah krajinske arhitektke Darje Matjašec občina ne sme imeti zadržkov, da bi ob morju snovala javno rabo. “Lastništvo ni ključno. Tudi v New Yorku so parki v javni rabi, čeprav so zasebni.” Pri zaščiti priobalnega pasu se ji zdi pomembno, da občina čim prej sprejme občinski prostorski načrt (OPN). “Občina se odloči o svojem razvoju. Prostor načrtuje vzporedno z obalo in ob njej določi posebno rabo površin, na katerih se ne sme zidati.”
Alojz Zorko, svetnik iz vrst stranke Izola je naša (IJN), katere član je bil prejšnji župan Tomislav Klokočovnik, je opozoril na vlogo županov. “Pritiskom investitorjev so podvrženi župani. S pomočjo strokovnih služb najprej pripravijo dokumente, ki jih z občinskim svetom potem sprejmejo.” Med primeri je izpostavil območje trikotnika pri hotelu Delfin, katerega pozidavo so snovali prav v Klokočovnikovem mandatu.
Kdaj bo torej izolska občina sprejela OPN? Šele čez dve leti, čemur botruje tudi dolgoltrajno zbiranje soglasij z različnih ministrstev, je rekel župan Igor Kolenc. Poudaril je, da v občinski upravi ne bodo dovolili, da interesi kapitala prevladajo nad interesi občanov, čeprav po drugi strani ne želijo biti neprijazni do investitorjev.
Nazoren je bil tudi voditelj tribune Silvano Sau: “Kot otrok sem se kopal v Simonovem zalivu, ki je bil tedaj še divje kopališče. Zdaj se tam ne kopam več, ker mi je kopališče postalo tuje.”
MIRJANA CERIN