“Le še četrtina obale je v naravnem stanju”

Občina Izola si prizadeva za 25-metrski javni pas od Rude do območja pod Belvederjem. Dr. Marko Pavliha, predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet, občino opozarja, da lahko načrtuje še štirikrat širši javni pas, stometrskega torej.

IZOLA > Svoje mnenje je dr. Marko Pavliha na nedavni javni tribuni o priobalnem pasu, ki jo je pripravila izolska občina, podkrepil s pravno podlago - slovensko, evropsko in mednarodno.

> Na tribuni ste dejali, da je pomorska resolucija eden najmanj spoštovanih slovenskih pravnih aktov. Ste imeli v mislih, da se večina Slovencev na morje spomni poleti, ko gre na kopališče, v marino in morda še na ribji piknik?

“Pravilno ugotavljate. Težko je razumeti mačehovski odnos našega naroda do morja, čeravno smo z njim zgodovinsko in državotvorno zraščeni. Le poglejte grb na zastavi. Nekdanja skupščina je že 7. marca 1991 sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ki je eden najkrajših in najbolj klenih pravnih aktov, toda žal prevečkrat pozabljena zaveza. Ta dan slavimo kot praznik pomorstva, vendar zgolj svečanost v portoroškem Avditoriju ne more obroditi morskih sadežev. V resoluciji je obljubljeno, da bo država skrbela za umno rabo obalnega območja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zato bi morala omejevati in prepovedovati ekološko škodljive dejavnosti, pa tudi poskrbeti za urbanistično skladen razvoj s poudarkom na varovanju kulturno-zgodovinskih značilnosti mestnih jeder in obalnih krajevnih značilnosti. Nekaj je bilo narejenega, vendar premalo.”

> V Izoli ste omenili, da dubajski projekti niso rešitev za našo obalo …

“Le še 25 odstotkov obale je v naravnem stanju, 38 odstotkov je zmerno spremenjene, preostali del obale pa je močno načet. Na njem so pristanišča, marine in urbana območja, ki posegajo v bibavični pas in morje, povečuje se obseg turistične dejavnosti in narašča pomorski promet. Če želimo ravnati trajnostno za prihodnje generacije, moramo zaustaviti rast betonske džungle in pozabiti na umetne pošasti, kot so nebotičniki, odvečna stanovanjska naselja, umetni otoki in plinski terminali. Osredotočiti se moramo na plemenitenje posebnih obalnih ekosistemov, obalne krajine in kulturne dediščine. Kot pohvalno pravi izolski župan Igor Kolenc, naj bo prostor prvenstveno namenjen ljudem, ne kapitalu.”

> Kaj na papirju pomeni, da je Slovenija pomorska država?

“Slovenija je nedvomno pomorska država, saj ima morje, obalo, pristanišča, marine, ladjarje, ribiče in vse ostalo. Ampak to še ne pomeni, da je tudi dejansko pomorsko usmerjena. Manjka nam prave vizije in strategije - da bi razkadili kontinentalno zatohlost in bi začeli slovensko Istro z obalo vred obravnavati kot našo privilegirano komparativno prednost, ne pa kot na nekakšen trn v peti politike, zlasti ko gre za finančne interese.”

> Po zakonu o vodah je priobalno zemljišče, ki neposredno meji na morje, široko 25 metrov. Tam načeloma ni dovoljeno posegati v prostor. Je to edina varovalka in kdo jo nadzoruje?

“Odgovorni upravno-nadzorni organi so zlasti ministrstvo za kmetijstvo in okolje, agencija za okolje in inšpektorat. Pravno gledano obsega morje notranje morske vode in teritorialno morje. Dno notranjih morskih voda in teritorialnega morja do zunanje meje obale je vodno zemljišče morja v lasti države, pri čemer sega meja obale do črte najvišje plime. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja, je priobalno zemljišče in resda sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča, vendar ga lahko vlada razširi. Morje in vodno zemljišče morja sta naravno morsko javno dobro, ki, podobno kot zrak, pripada vsem ljudem. Zaradi omogočanja splošne rabe morja lahko lokalna skupnost določi status naravnega morskega javnega dobra tudi na delu priobalnega zemljišča morja. Vendar mora ta zemljišča predhodno pridobiti v last s pravnim poslom ali v javno korist predlagati njihovo razlastitev.”

> Kakšne varovalke pozna tujina in kakšne novosti prinaša barcelonska konvencija?

“Po mednarodnem in evropskem pravu je treba kakovost okolja celo izboljševati, ne le varovati. Sedmi protokol k barcelonski konvenciji o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju zahteva najmanj stometrski nepozidan pas. Slovenija mu ni nasprotovala, kot mu je, recimo, Monako. V tem duhu je nastal predlog direktive za vzpostavitev skupnega okvira pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja z obalnimi območji. Varovalk je torej precej, a ne bodo zadoščale, če bodo vanje še naprej švigale nepremišljene politične strele.”

> Kdo bo pri nas pripravil strategijo pomorskega prostorskega načrtovanja in strategijo celostnega upravljanja z obalo?

“Najverjetneje omenjeno ministrstvo oziroma agencija. Upam, da v sodelovanju z istrskimi občinami. Ampak po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi - v skladu s celostno pomorsko politiko Evropske unije - preoblikovali organ za infrastrukturo in prostor v ministrstvo za pomorstvo in promet. To bi bedelo nad celotnim pomorstvom, od prometa in pristaniške dejavnosti do ribištva, marikulture in skrbi za morsko okolje.”

> V zadnjem času se spet precej govori o urejanju območja obalne ceste med Izolo in Koprom. Kako bi ga sami zasnovali?

“Naj to območje postane eno najlepših jadranskih kopališč, varovano z ličnimi valobrani zaradi burje. Ti bi lahko bili po idejah legendarnega Uga Fonde tudi podmorski grebeni, mamljivi za morsko floro, favno in potapljače.” MIRJANA CERIN

---