Že tretji primorski sir zaščiten v EU
Bovški ovčji sir se po novem ponaša z uradno registrirano zaščiteno označbo porekla v Evropski uniji. To je lep uspeh, a sirarji ne pričakujejo, da bo to občutno povečalo prodajo sira.
Urban Škander je s promocijo izdelovanja bovškega sira prisoten na vseh posoških eko praznikih, kjer ves ponujen sir tudi proda. Cena ovčjega sira je enkrat višja od cene kravjega sira in dosega od 16 do 22 evrov. Foto: Neva Blazetič
BOVEC> Največji sirar na Bovškem David Ostan, katerega trop šteje več kot sto ovac, z najnovejšo EU registracijo bovškega ovčjega sira včeraj še ni bil seznanjen: “Vsako leto v tej krizi prodamo manj sira, zato lahko samo upamo, da bo dodatna EU registracija ali karkoli že to je, povečala prodajo. No, resnici na ljubo, tega ne pričakujem. Tudi kupci nas ne vprašajo, ali je naš sir zaščiten.” Ostan pravi, da imata na Bovškem poleg njega vsa dovoljenja za prodajo sira v trgovinah še Igor Mlekuž in Ivo Jelinčič. Drugi, med katerimi je še pet večjih sirarjev in planina Mangrt, ga lahko prodajajo doma ali pa na tržnicah.
To je za Slovenijo peta zaščitena označba porekla, ki pomeni najvišjo zaščito, na ravni EU; poleg bovškega sira so že registrirane označbe porekla za ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kočevski gozdni med, sir tolminc in nanoški sir. Skupno je z označbami kakovosti EU zdaj zaščitenih štirinajst kmetijskih proizvodov iz Slovenije.
Predsednik rejcev drobnice Bovške Domen Černuta je zadovoljen, ker je bovški ovčji sir s svojo stoletno recepturo dobil vsa potrdila, ki mu pripadajo. Tudi on meni, da se bo kljub evropsko zaščiteni blagovni znamki prodaja gibala v dosedanjih okvirih. “EU je zgolj potrdila slovensko geografsko zaščito, ki smo jo pridobili pred nekaj leti.”
Ocenjuje, da je gospodarska krize pripeljala do 20-odstotnega upada prodaje. “Ta upad se v avgustu, ko je veliko turistov, ne čuti. Upad zaznavajo tisti, ki prodajajo v trgovinah. Na kmetijah prodamo vse, morda z manjšim zamikom. V bovškem sirarstvu krize ni. Bomo pa tudi mi občutili posledice suše, ker bo primanjkovalo krme za zimo, oziroma bo draga za nakup.”
Bovški sir je v Sloveniji že geografsko zaščiten, zdaj pa sodi še med proizvode, registrirane v celotni EU. Ta sir se pod imenom formaggio di Plezzo vero prvič omenja že leta 1756 na ceniku v Vidmu, na katerem je razvidno, da je imel tedaj precej višjo ceno kot nekateri drugi siri. Ovčje mleko za proizvodnjo bovškega sira prihaja od avtohtonih bovških ovac. Sir ima značilen aromatičen, poln, intenziven, rahlo pikanten vonj in okus. Navadno mu dodajo še nekaj kravjega ali kozjega mleka, takrat sta okus in vonj milejša.
NEVA BLAZETIČ