Zdravstveni dom presežnikov
Goriška
17. 03. 2014, 13.37
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 05.13
Medtem ko ustanove v slovenskem zdravstvu tonejo v izgube, novogoriški zdravstveni dom nadaljuje tradicijo pozitivnega poslovanja. Tudi lani, ko je moral zagotoviti denar za zgodbo s plačnimi nesorazmerji, je bilo tako. Na koncu je v blagajni ostalo slabih 300.000 evrov.
V zdravstvenem domu vse ožje Goriške so uvedli sistem prvih posredovalcev. Tatjana Lukner iz ambulante za nujno medicinsko pomoč, je poudarila, da bo ključen za odročne kraje. Foto: Ambrož Sardoč
NOVA GORICA
> Direktor ustanove ožje Goriške za osnovno zdravstveno varstvo (ZD) Marjan Pintar doslej še ni podrobneje razkril, v čem je skrivnost hvalevrednega poslovanja. Kako v obdobju, ko večina zavodov te vrste na čelu z bolnišnicami povečuje minuse na računih, barka iz Nove Gorice pluje po razburkanih vodah in pristaja skoraj brez prask? Pintar je konec tedna, ko je predstavil lanske rezultate ZD in načrte, odgovoril le na splošno.
V ZD so začeli projekt Prvi posredovalci. Gre za skupino prostovoljcev, ki znajo posamezniku ob zastoju srca ali dihanja pomagati do prihoda reševalcev in so so to na razpolagi kadarkoli, dosegljivi preko mobilnih telefonov. Po razlagi vršilke dolžnosti vodje ambulante nujne medicinske pomoči v ZD Tatjane Lukner to ne pomeni nobene obveze. Računa pa, da bo skoraj vselej kdo tako blizu obolelemu in dosegljiv, da bo lahko pomagal: “In vse, kar bo, bo boljše kot zdaj.” Posredovalci bodo posebej dobrodošli v bolj odročnih, hriboviti delih ožje Goriške, kamor “rešilec” ne more pridrveti takoj. Do najbolj oddaljenih vasi potrebuje celo tričetrt ure. Doslej je ustrezne tečaje opravilo 56 prostovoljcev, projekt financira ZD. “A bolj se nam vredno zdi to, da so ti ljudje vključeni v bazo podatkov in jih lahko angažiramo za pomoč,” pravi Pintar.
Več kot prepolovili so jim dobiček
“Zdravstveni sistem v Sloveniji je kot izsušeno jabolko, iz katerega je težko še kaj iztisniti.” S to prispodobo je začel omenjeno prestavitev. Nanizal je, kako sta država in zdravstvena zavarovalnica primanjkljaj v blagajni slednje prenesli na ustanove v javni mreži z zniževanjem cen storitev ter določenih priznanih stroškov.
“Direktorji ustanov so veliko delali, sicer bi sistem razpadel,” je dejal Pintar, potem pa izpostavil udarec za javne bolnišnice in zdravstvene domove konec leta. Tedaj jih je država sklenila kot plačnike vplesti v zgodbo o izravnavi plačnih nesorazmerij. “Za naš zdravstveni dom je to pomenilo več kot 400.000 evrov ali dodatne štiri odstotke na enajst podlage,” je povedal Pintar.
Opisal je, kako od ZZZS ali države denarja ni bilo in kako so se dileme porajale ob knjiženju stroška, zaključil pa je, da so v zavodu, ki ga vodi, znesek za plače odbili od lanskega dobička. Imeli bi ga za okoli 700.000 evrov, ostalo ga je za 298 tisočakov. To je bi kljub vsemu eden najboljših rezultatov v Sloveniji, je dejal Pintar. “Skrivnosti” pa ni razkril: “Nekaj je odvisno tudi od strukture dejavnosti. Smo tudi racionalno organizirani, ne razmetavamo denarja, sodelujemo med zavodi, pazimo na stroške. To se ne da narediti naenkrat, vse prihranke ustvarijo ljudje. Možnosti za prihranke pa so povsod.” Inponovil je, da je ZD velik.
Načrti izpolnjeni
Obenem so v ustanovi izpolnili skoraj vse programe (kar lahko pomeni določeno število pregledov) in jih v specialističnih ambulantah presegli. “Presegamo glavarino v vseh ambulantah, v nekaterih dejavnostih pa standarde. Imamo dobro ekipo nujne medicinske pomoči, ugotavljamo zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih,” je uspehe našteval Pintar.
Se je pa spet zapletlo z dermatologinjo. Zdajšnja zapušča zavod, drugo bodo po besedah Pintarja morda dobili maja. Kritično pa ni le to, je dodal. Poudaril je predvsem, da so zdravniki splošne medicine močno preobremenjeni.
Dom ima tudi gradbene načrte, predvideno združevanje z zobozdravstvenim domom po je najbrž ustavljeno, ker ideje ni podprl svet občine v Kanalu.
Potrdilo za kakovost
Sicer pa je ZD pred kratkim dobil certifikat ISO 9001. “Ta postopek smo vodili počasi. Potrebno je bilo veliko organizacijskih korakov. To pa je le začetek procesa,” je povedal Pintar, ker se kakovost spremlja redno. Kaj pa to dobrega pomeni za paciente? “To je odraz kakovosti ustanove in njenega delovanja. Gleda se vse, od odlaganja smeti do opremljenosti,” je odgovoril direktor. Povedal je, da gre za organizacijo procesov.
AMBROŽ SARDOČ