Žbrinčlja v poklon garačem

Ko je sredi Livka v nedeljo popoldne med gledalci rasla kopa sena, je, zlasti med starejšimi, vrelo od spominov na čase, ko so kope stale po vseh okoliških senožetih. S predstavitvijo kmečkega opravila in razstavo o etnološkem izročilu z legendami vred se je Livek pridružil projektu Legenda.fest, ki povezuje še Breginj in Vrsno.

LIVEK > Livški Legenda.fest ni razkrival le nekdanjega težkega kmečkega življenja v devetih vaseh in zaselkih na Livškem, spomnil je tudi na dramatično zgodovino tega mejnega območja, ki je bilo še najdlje pod Beneško republiko. Najtežje čase so ljudje preživljali po drugi svetovni vojni, ko so jih odrezali od prijateljev Benečanov in celo od matične domovine. Ob železni meji so graničarji streljali brez opozorila, se spominjajo najstarejši.

Kot pravi mojster za delanje kop Izidor Kutin, so na tak način seno shranjevali do konca sedemdesetih let, potem so prišle balirke: ”Kar smo potrebovali za izdelavo ogrodja za kopo, ki mu pravimo staže ali pa stažišče, smo dobili v naravi.“Do osemdesetih let so se ponašali z drugim najdaljšim mlekovodom do mlekarne Planika. Danes pa drobnica nadomešča govedo.

V nekdanji šoli, ki je že sedem let zaprta, je v nekaj dneh nastala razstava, na katero bi bili ponosni še profesionalci. Idejna vodja projekta, predsednica KS Katja Roš je skupaj z ženami opravila naporno delo: ”Na Livškem doslej niso zbirali etnološkega gradiva, zato je bilo treba vse izbrskati s podstrešij.”

V sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo so predstavili stavbno dediščino. Še najbolj izstopa Nježina hiša, ki je spomeniško zavarovana. Na ogled so postavili nenavaden predmet nenavadnega imena - žbrinčlja. “Je spomenik garačem z livškega hribovja. V njej so kmetje na glavi nosili steljo, včasih tudi seno. Običajno je bilo v njej prostora za 70 kilogramov tovora,” pojasnjuje Roševa.

Iz zaprašenosti so potegnili legendo o Livškem jezeru in tudi Krivopete iz livških gozdov so priklicali v posebej zanje izdelani “votlini” v eni od sob nekdanje šole, kjer so obiskovalcem prebirali najnovejšo zgodbo o Krivopeti in deklici izpod peresa Roševe. Gozdne žene je upodobila livška slikarka Lenka Hrast, ki je na ogled postavila tudi druge svoje slike. Anja Medved je sodelovala z ordinacijo spominov, ki se je preselila iz Topolovega.

Festival poštoklje, ki je sestavljena iz krompirja in različne zelenjave, pa je razkril, da so že davno nazaj reveži znali pripraviti okusno in zdravo hrano.

NEVA BLAZETIČ

---