Zastave ne bodo visele na pol droga

Naslov radijske oddaje Kje pa vas čevelj žuli? še najbolje povzema razpravo na včerajšnji seji mestnega sveta v Novi Gorici. Namenili so jo namreč le protestiranju proti, po mnenju več svetnikov, mačehovskemu odnosu države do svojega najbolj zahodnega predela.

NOVA GORICA > Tega se po njihovo kljub reorganizaciji podjetij, kot so pošta in Eles, Nova KBM in energetska podjetja, siromaši.

Izredno sejo so na predlog svetniške skupine SD sklicali zato, ker naj bi kar nekaj javno pomembnih podjetij kmalu ukinilo poslovne enote v Novi Gorici, s tem pa naj bi šla po zlu dobra delovna mesta.

Valter Vodopivec (SD) je v imenu predlagateljev naštel, da naj bi Zavarovalnica Triglav in Telekom v Ljubljano selila pomembne poslovne funkcije, da se bo ukinila poslovna enota pošte v Novi Gorici, reorganiziral HSE in s tem osiromašile Soške elektrarne, da Nova KBM zapira poslovalnice, da je Eles eno od svojih služb preselil v Divačo. “V zadnjih dneh smo priče še izjavam ministra o združevanju distributerjev električne energije v eno podjetje,” je nadaljeval svetnik.

Župan Matej Arčon je pojasnil, da se v primeru Nove KBM poraja občutek, kot da se siromaši le novogoriška poslovna enota. “Zadeva je aktualna, lokalna politika pa se mora poenotiti in ustaviti siromašenje podjetij, ki delujejo na severnem Primorskem,” je dejal. V pogovorih z vodstvom pošte je izvedel, da bo na tem območju ob reorganizaciji podjetja ob službo štiri do šest ljudi, na SENG pa da ne bo odpuščanj. Direktor Vladimir Gabrijelčič je, skupaj s predstavnikom HSE, to potrdil pred svetniki.

Žuljev je veliko ...

Toda sinočnja razprava v veliki dvorani mestne hiše v Novi Gorici je bila veliko širša. Približno tretjina od 32 mestnih svetnikov, sodelujočih v razpravi, je nizala to in ono, kar “zamerijo Ljubljani”. Večina od teh, ki so se oglasili, ni le izražala ogorčenja nad predvidenimi spremembami v omenjenih podjetjih.

Večina je naštevala, da država v mestu vrtnic in na severnem Primorskem klesti javne ustanove, da ne vlaga v infrastrukturo in še kaj. Obenem so se spraševali, kdo in kako naj to spremeni. Rezultat pa je kar cel sveženj potrjenih sklepov s protesti in pozivi vladi ter DZ.

Miran Müllner (SNS) se je v razpravi dotaknil predvsem tega, da država zapostavlja razvoj železnice na severnem Primorskem. In poudaril, da se je treba že upreti mačehovstvu do Goriške. Po besedah Milojke Valantič (DeSUS) so tudi ljudje, ne le svetniki, zaskrbljeni zaradi možnega ukinjanja uprav nekaterih podjetij: “To je načrtno siromašenje regije, izguba kvalitetnih delovnih mest.”

Obenem je opozorila, da bi morala lokalna politika že prej reagirati in da mora tudi sama kaj narediti za delovna mesta. Darinka Kozinc (SD) je spomnila, da so nekdanje štiri srednje šole v Novi Gorici združili v eno, a kje drugje se je lokalna politika še kako uprla. Anton Peršič (Lista za podeželje) je menil, da na Goriškem politika ne ve, kaj želi, in zato država z regijo dela, kar hoče, pa tudi, da so v Ljubljani na pomembnih položajih sedeli Goričani, a ni bil trend nič drugačen kot danes. Tomaž Belingar (Lista Gregorja Veličkova) je navrgel, da nacionalni kulturni program ne predvideva niti stotina za večje objekte na Goriškem, Boris Rijavec (Lista TBP) pa je pogrešal predloge, kdo naj se zavzema za te sklepe. Omenil je zlasti poslance in dejal, da so se, na primer, poslanci iz Maribora znali potegniti za svoje mesto.

Oton Filipič (NSi) je menil, da je vse pozivanje odveč in da je treba bolj podpirati malo gospodarstvo, Grega Veličkov je govoril o rezanju uprave Nove KBM na Goriškem,Patricija Šulin je v imenu svetnikov SDS pozdravila razpravo o opisanem, a je pričakovala, da bodo govorili tudi o davčnih bremenih, ki jih država nalaga ljudem.

Manjka od banke do vlaganja v tire

Po skoraj dveh urah seje, so mestni svetniki izrazili “oster protest proti centralizaciji in ukinjanju samostojnosti poslovnih enot na Goriškem, kot so Nova KBM, Področje Nova Gorica, Slovenske železnice, Soške elektrarne, Pošta Nova Gorica in Eles, kar vodi v izgubo kakovostnih delovnih mest.” Tako so zapisali v sklep. Nadalje so vlado in državni zbor pozvali, naj takoj začneta decentralizacijo in ustanove javnega pomena enakomerno porazdelita po vsej državi ter da naj čim prej pripravita takšen zakon o igrah na srečo, ki bo družbo Hit razbremenil visokih igralniških dajatev.

Poleg tega pa je svet potrdil še več drugih sklepov. Državo poziva, da naj bo treba v prihodnje pred prenosom sedeža neke družbe ali njenega dela v javni lasti na novo lokacijo pridobiti mnenje občin. Mestno upravo so zadolžili, naj pripravi strategijo, povezano z zagotavljanjem delovnih mest, ter naj vzpostavi novo partnerstvo z Novo KBM ali z drugo banko.

Izglasovani so bili tudi poziv vladi in Banki Slovenije, naj se lotita delitve Nove KBM na dva dela in del, ki bo skrbel za severno Primorsko, organizirata kot hranilnico, sveženj sklepov, ki se nanašajo na vlaganja in izrabo železnice, poziv državi, naj v nacionalnem programu za kulturo zagotovi milijone evrov za vili Rafut in Bartolomei ter grad Rihemberk, pa še sklep, da se z vsem potrjenim seznanijo sveti sosednjih občin.

Le predloga, da bi v znak protesta proti mačehi državi tu in tam po občini trajno nameščene slovenske trobojnice en mesec visele na pol droga, niso podprli.

AMBROŽ SARDOČ

---