Z drugačnimi navadami nad novogoriške prometne težave
Če v Novi Gorici takoj ne začnejo odpravljati težav na preobremenjenih cestah, bodo težave s prometom v nekaj letih neznosne, ugotavlja lani opravljena prometna študija. A mesta ne bodo odrešile le nove ceste, pač pa spremenjene navade in manj ljudi z avtomobili.
Ne le vpadnice, tudi center mesta je prepoln pločevine. Del težav lahko odpravi občina s svojimi ukrepi, a mnogo je odvisno tudi od ozaveščenosti ljudi. Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA> Zapora delčka Kidričeve ulice in številne dejavnosti ob današnjem dnevu brez avtomobila so namenjene ozaveščanju ljudi o alternativah prevozu z avti. Alternativi pa sta lahko kolo ali mestni avtobus. Občina mrežo kolesarskih stez počasi dopolnjuje. “Ljudje uporabljajo stezo vzdolž Erjavčeve ulice in po ureditvi rondoja na Grčni jo je možno povezati s kolesarsko stezo ob Vojkovi cesti,” pravi Vanda Mezgec, zadolžena za okolje pri mestni občini. Tudi steza med Novo Gorico in Šempetrom, ki je že priljubljena rekreacijska pot, marsikomu služi za pot v službo. “A je že preobremenjena, kajti po njej se pelje vse, od mamic z vozički do kolesarjev, rolarjev in drugih.”
Brezplačni avtobus je dosegel vrhunec
Druga alternativa avtu je brezplačni mestni avtobus. Po uvedbi sredi leta 2007 je število potnikov skokovito naraslo in se nato ustalilo. Še lani jih je prepeljal 426.761, letos pa 389.423.
Občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba sta od sredine leta 2007 do letos za brezplačni mestni avtobus porabili dva milijona evrov.
Pa se je zaradi brezplačnega avtobusa zmanjšal drugi promet proti Šempetru? Mezgečeva meni, da ne. To deloma pripisuje tudi trgovskemu centru Qlandia. Po njenem mestni avtobus vozi preveč poredko. Bolj pogosti prevozi so možni, a so povezani s stroški občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba, ki avtobus plačujeta.
Sandi Brataševec, vodja komercialnega sektorja pri Avrigu, potrjuje. “Glede na doslej sprejete ukrepe, je brezplačni avtobus dosegel svoj vrhunec. Da bi pritegnili še več potnikov oziroma več skupin potnikov, bi potrebovali še druge ukrepe,” pravi. Na primer omejevanje prometa v mestu, sistem parkiranja in drugo. Brez tega avtobus ne bo pritegnil ljudi, ki jim je ljubše sesti za volan. Tudi ostalo je temu prilagojeno, dodaja.
Nič ne spodbuja “vozaštva”
Podobno velja za primestni promet. “Število potnikov je ustaljeno,” pojasnjuje Brataševec. Avtobusi na glavnih linijah, denimo proti Ajdovščini, so kar pogosti, so pa redke povezave do manjših krajev ali jih sploh ni, saj niso rentabilne. Problemi so enaki kot pri mestnih avtobusih: “Ostali ukrepi niso naravnani k temu, da bi se mreža razvijala.”
Marsikdo se mora v službo voziti z avtom zato, ker ni na voljo avtobusa. To pa se ljudem splača, opozarja Brataševec, tudi zaradi sistema vračila stroškov prihoda na delo: “Če bi to ukinili, bi avtobusi imeli več potnikov, prevozniki bi odpirali nove linije, frekvence bi se izboljšale.”
Pa ima mestna občina strategijo, kako meščane in dnevne migrante spodbuditi k alternativnim prevozom? Kot je povedala Mezgečeva, so pred leti izdelali načrt trajnostne mobilnosti, ki ga je treba obnavljati. Občina se loteva tudi sistematičnih ukrepov, je dodala. V Novi Gorici so uvedli dodatno izobraževanja dijakov, ko v mestu načrtujejo novogradnje, upoštevajo vpliv na promet, tu so cone umirjenega prometa in podobno.
Bo s študijo kaj bolje?
Občina se je težav s prometom lotila tudi s prometno študijo, ki jo je lani pripravila skupaj z Direkcijo za ceste (DRSC). Župan Matej Arčon je prepričan, da težav ne smejo več odpravljati parcialno. “Potrebujemo dolgoročno strategijo,” je povedal pred časom.
V študiji so določili ukrepe, ki bodo pomagali pri načrtovanju prostorske ureditve mesta do leta 2030. Najbolj pereče težave so na glavnih vpadnicah. Po Vojkovi cesti, ki pelje skozi predor Panovec, se v mesto vsak dan vali približno 26.000 vozil. Če dela prometa ne bodo speljali po drugi poti, naj bi jih bilo čez deset let že 32.000. ”Število avtomobilov na tej cesti že sedaj presega njeno zmogljivost,” je ob predstavitvi študije pojasnil Dževad Kulenović z DRSC.
Po mnenju načrtovalcev lahko Vojkovo cesto razbremeni le zahodna obvoznica ob železnici. Treba jo je zgraditi v desetih letih. Kritična točka je križišče Lavričeve in Vojkove ceste, kjer je treba zgraditi krožišče in jo podaljšati do solkanske obvoznice. Po njej se vsak dan vozi 8000 vozil, toliko se jih v mesto še vedno pripelje skozi (pre)obremenjen Solkan.
AMBROŽ SARDOČ,
MITJA MARUSSIG