Z Lijaka vzletajo le še tujci

Pogled na vzletišče za jadralne padalce nad Lijakom je klavrn, saj je dolgotrajna suša uničila travnato podlago. Med drugim so zaradi varnosti že odpovedali dve tekmovanji. Potrebna je sanacija, zato bo najbolj poškodovan del prihodnje leto zaprt. Vzletati pa bo mogoče levo od njega in pod njim.

Damjan Pregelj: “Da bi ohranili vzletišče, smo že sprejeli določene ukrepe in odpovedali dve tekmovanji. Domači  jadralni padalci se umikamo proti Kovku ter na tolminska in kobariška vzletišča, tujci, ki prihajajo, pa za zdaj še vzletajo.”  Foto: Nace Novak
Damjan Pregelj: “Da bi ohranili vzletišče, smo že sprejeli določene ukrepe in odpovedali dve tekmovanji. Domači jadralni padalci se umikamo proti Kovku ter na tolminska in kobariška vzletišča, tujci, ki prihajajo, pa za zdaj še vzletajo.”  Foto: Nace Novak

NOVA GORICA>“Vzletišče na Lijaku je zaradi suše v zelo slabem stanju. Trave skoraj ni več, vrhnji del zemlje pa je le prah. Da bi ohranili vzletišče, smo že sprejeli določene ukrepe in odpovedali dve tekmovanji. Domači jadralni padalci se umikamo proti Kovku ter na tolminska in kobariška vzletišča, tujci, ki prihajajo pa za zdaj še vzletajo,” je o razmerah povedal Damjan Preglej, predsednik novogoriškega društva jadralnih padalcev Polet.

Trenutno nad Lijakom vzletajo tečajniki tujih šol jadralnega padalstva, ki so se za termine dogovorili že pred časom in jim sušno obdobje ustreza, saj se v takih vremenskih razmerah padalci po vzletu le spuščajo, kar je za začetnike dobro.

Dve leti za ureditev razmer

V kampu Lijak, kjer pripravljajo 14. in 15. septembra prvi Para festival s podnaslovom Pesem in polet poletja Lijak 2012, pravijo, da razmere na vzletišču zaradi suše na sam festival ne bodo bistveno vplivale, saj je program zasnovan bolj kot srečanje. V okviru festivala bo sicer mogoče tudi leteti ter opazovati predstavitev varnega letenja in reševanja ponesrečenca z drevesa, na voljo pa bodo tudi druge športne aktivnosti, predvsem pa nastopi številnih narodnozabavnih ansamblov, ki naj bi poleg padalskih gostov iz tujine privabili tudi domačine.

Na vprašanje, zakaj je travnata podlaga na vzletišču za padalce tako pomembna, je Pregelj pojasnil, da gladko, travnato vzletišče pripomore k bolj varnemu štartu, saj omogoča lažjo pripravo padala brez zapletanja vrvic.

“Na ostrih robovih kamenja, ki štrlijo iz zemlje, je večja možnost poškodbe vrvic padala, ki se lahko natrgajo in kasneje tudi pretrgajo. Najbolj so na udaru te zadnje linije, ki ležijo direktno na tleh,” je še pojasnil Pregelj. Prepričan je, da bosta za normalizacijo stanja na vzletišču potrebni vsaj dve leti.

V društvu že razmišljajo o sanaciji razmer in iščejo možnost za nabavo dodatne zemlje. Pozimi in spomladi bodo skušali vzletišče obnoviti. Upajo, da jim bo pri tem kdo priskočil na pomoč, tako z denarjem kot s strojno opremo, saj jim delovnih rok ne manjka.

Po oceni predsednika društva bi za sanacijo razmer potrebovali približno 4000 evrov. Upoštevajoč, da bodo zelo veliko prostovoljnega dela opravili sami člani društva.

Vzletišča ne morejo kar zapreti

“Najbolj poškodovan del vzletišča bo v naslednjem letu vsekakor zaprt, levo od njega in pod njim pa bomo skušali organizirati normalno letenje, saj so na to vzletišče vezani gostinci in ponudniki nočitev ter vrsta drugih dejavnosti. Ti živijo od letalcev in turistov, ki prihajajo na Lijak,“ je še povedal Pregelj. Dež ni več rešitev, dodaja, sploh če bi ga bilo preveč, saj bi morebitni nalivi v dolino sprali v prah spremenjeno zemljo na vzletišču in povzročili še več škode.

Po njegovem prepričanju bi na vzletišču že zdaj potrebovali kakšnih deset tovornjakov zemlje. Umetna trava, ki je marsikje v tujini nekaj normalnega in je za ta šport optimalna rešitev, na Lijaku ne pride v poštev, saj je tam zavarovano območje z avtohtonim traviščem. “Tudi mi skrbimo za to, da ohranjamo to območje čimbolj naravno, saj se tudi padalci potem radi vračajo,” je sklenil Pregelj.

NACE NOVAK


Najbolj brano