Vse vipavske breskve bi bile za Agrokor komaj dovolj
“Mi si samo lahko želimo sodelovanja s partnerjem, kot je AgroFructus. Pogovori so stekli in priložnosti ne bomo izpustili. A trenutno mu skoraj nimamo česa ponuditi. Bojimo se, da letošnji odkup konzumne breskve in breskve za sok ne bo presegel 1500 ton,” pravi direktor KZ Vipava Boris Bajc o možnem sodelovanju s hčerinsko družbo hrvaškega Agrokorja.
Boris Bajc: “Glede na to, da ima Hrvaška premalo breskev, smo tudi mi zanimivi zanje. Če bomo priložnost zamudili, bo na našem mestu pač kdo drug.” Foto: Alenka Tratnik
VIPAVA
> Tudi na Vipavskem so v zadnjih dneh spremljali pogajanja o prodaji Mercatorja hrvaškemu koncernu Agrokor. Ne naključno, saj so v zadnjih mesecih tam tudi sami iskali nove priložnosti za prodajo sadja iz Vipavske doline. Po prvih odzivih Bajc ocenjuje, da je Agrokorjeva hčerinska družba AgroFructus zanimiv in zaželen partner. AgroFructus je, kot piše na uradni spletni strani koncerna Agrokor, vodilna družba, specializirana za odkup in prodajo sadja in zelenjave na območju jugovzhodne Evrope. Letno dobavi približno 200.000 ton sadja in zelenjave in ustvari za 100 milijonov evrov prometa.
V vipavski zadrugi napovedujejo, da bo letošnja letina breskev slabša od povprečne. Tudi odkup bo nižji od pričakovanega. “Večina pridelovalcev nas še vedno povezuje z negotovostjo, ki spremlja vipavski Agroind. Tako iščejo zasebne prodajne kanale, ki pa rušijo sistemske. Zavedamo se, da se zaupanje lahko izgubi čez noč, pridobi pa počasi. Na tem delamo,”pravi Boris Bajc, direktor KZ Vipava.
“Glede na to, da ima Hrvaška premalo breskev, smo tudi mi zanimivi zanje. Če bomo priložnost zamudili, bo na našem mestu pač kdo drug. Govorimo o več tisoč tonah breskev, dejstvo pa je, da v Vipavski dolini trenutno uspemo pridelati le 3000 ton breskev. Če bi odkupili celotno količino, bi komaj zadostili njihovim potrebam,” dodaja Bajc.
Uspešno sodelovanje s hrvaško družbo pa bo po njegovem mogoče le, če bo tudi zanimanje pridelovalcev v dolini dovolj veliko. “Žalosten sem, ko vidim, koliko bi lahko pridelali in prodali. A pogosto slišim, da se ne splača. Trenutno sklepamo pogodbe za odkup konzumnih breskev. Računali smo, da bomo prišli vsaj do 150, 200 ton, doslej pa smo zbrali le okrog 50 ton. Čeprav bo cena verjetno presegla dvakratnik cene za predelavo v sok. Prijave zbiramo do torka,” pravi Bajc. Dodaja, da so v ciljni ravnini tudi pogajanja o letošnjem odkupu breskev z ajdovskim Fructalom.
V zadrugi so kljub težavam, ki jih pestijo, v srednjeročni načrt umestili postavitev večjega odkupovalnega centra. Postaviti ga nameravajo v Selu. “Možnosti je več. Ali ga bomo postavili sami ali s pomočjo EU ali pa s partnerjem, kot je Agrokor. “Če hočemo biti resen partner, potrebujemo tak center z vso tehnologijo za sto ton dnevnega odkupa,” še napoveduje direktor vipavske zadruge.
ALENKA TRATNIK