Vrvež ustvarjalnosti

Karajžewc, tabor cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba Cmak, je postregel z desetimi delavnicam za aktivno in zdravo življenje v naravi ali z njo in večeri ljudske glasbe z vsega sveta. Na oboje je mladim uspelo pritegniti udeležence vseh starosti.

STRAŽA > Bregovi Idrijce so minuli vikend spet oživeli s pestro zasnovanim taborom Karajžewc. Najprej so prišli prostovoljci iz Evrope in južne Amerike in pod taktirko organizatorjev, Cerkljanskega mladinskega alternativnega kluba (Cmak) uredili pravcato mesto v naravi, z izjemo šotorov, iz v njej nabranih materialov. Napolnila ga je množica mentorjev delavnic in novih spoznanj in znanj željnih udeležencev.

Učenje in zabava

V naravnem, pedantno urejenem mestecu je vrvelo od ustvarjalnosti. Ob tabornem ognju so ustvarjali otroci. Streljaj stran so mladenke in babice skupaj izdelovale papirnate nageljne. Možje so z akademskim kiparjem Boštjanom Kavčičem klesali v kamen ali iz lesa z ustvarjalnim domačinom Borom Lebanom dolbli zdrave tradicionalne žlice. Večja skupina je s smrek strgala smolo za izdelavo zvečilnih gumijev, druga plesala, iz daljave pa so odmevali zamolkli zvoki didgeridoojev. Avstralskega inštrumenta namreč, ki jih mentor Jernej Črv izdeluje tudi v Sloveniji in je karajžewce uvajal v začetne tehnike pihanja v nenavadno dolge “tulce”. Našteto, osnove maorskega zdravilstva, prebujanje z jogijskim dihanjem, preživetje z divjo hrano, istrski ljudski plesi in druge oblike gibanja in sproščanja in še mnoge vsebine (med drugim vse o megalitskih krogih pri nas), so zaokrožile niz privlačnih delavnic.

Mladi organizatorji, kakopak bosi, kot se za tabor ekološko etnoloških vsebin spodobi, pa so bili široko nasmejani. “Veliko zanimanje za tabor in delavnice poplača tedne priprav, ki jih vlagamo vanj. Letos je v klub pristopilo več mladih, ki nam pomagajo in obetajo, da bo tabor še dolgo živel. K dobri udeležbi pa prav gotovo pripomore idiličen prostor ob Idrijci. Začetna ideja je bila, da bi se s Karajžewcem selili po Cerkljanski, a so se vsi po vrsti zaljubili v Stražo,” je povedala programska vodja festivala Tjaša Jurman.

Domačini tabor sprejemajo z odprtimi rokami. “Pa ne le to. Letos nam je KS Straža tudi finančno pomagala, lastnik Ivan Lapanja pa nam prostor vsa leta odstopa brezplačno. Za to smo mu res hvaležni,” je dodal predsednik Cmak Matjaž Peternelj.

Žvečilni gumiji iz smole čez vse

Nobena delavnica ni samevala, največja gneča pa je bila pri izdelovanju žvečilnih gumijev iz smole. Prvobitna žvečilka, kot je razložil mentor Marko Kenda, je kakopak neprimerno bolj zdrava od njenih naslednic, saj ima smola nič koliko zdravilnih učinkov.

Izdelava pa je nadvse preprosta in je udeležencem skupaj z nabiranjem smole (kakopak skupaj z lubjem, saj se ta pri kuhanju zelo hitro izloči) vzela le pičlo uro.

Ponudba večerov z ljudsko glasbo z vsega sveta in njenimi najbolj popularnimi našimi izvajalci (od istrskega Vruja, preko prleškega Mak do Brine Vogelnik) se je na prvi pogled zdela bolj privlačna starejši publiki. “Tu se pa motite. Obiskovalcev je bilo res veliko, a so koncertom neposredno prisluhnili predvsem mladi in verjemite mi, tudi uživali so. In tudi starejši, a iz varne oddaljenosti našega tabornega ognja,” je zagotovila Jurmanova. Zato bodo Cmakovci pri širjenju etnoloških in ekoloških vsebin ostali tudi na bodočih Karajžewcih. SAŠA DRAGOŠ

---