Vodi jih zmagovalna miselnost

Občina Idrija praznuje v soboto, slavnostna seja njenega sveta pa bo že drevi. Po podelitvi nagrad trem posameznim in skupinskima nagrajencema, bo občina slovesno odprla svojo največjo pridobitev, vodovod iz Idrijske Bele.

Idrijski del nagrajene skupine strokovnjakov: Bojan Režun, Tatjana Dizdarević in Ivana Leskovec Foto: Saša Dragoš
Idrijski del nagrajene skupine strokovnjakov: Bojan Režun, Tatjana Dizdarević in Ivana Leskovec Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Občina letos prvič praznuje z živosrebrno zapuščino na Unescovi listi svetovne dediščine. Šest strokovnjakov, ki so dobrih šest let usklajevali zavite poti do uspešne razglasitve julija lani, bo zato danes nagradila z glavnim priznanjem, z nagrado Jožefa Mraka.

S čim bodo nagrajenci drevi nazdravili, ne vemo. Zanesljivo pa se bodo lahko napili zdrave vode. To pa v Idriji, ki je bila dolgo ujeta v čezmerno onesnaževanje vode z živim srebrom in motnost kraškega izvira Podroteje, iz katerega se je oskrbovala, pomeni ogromno.

Danes bodo odprli novi vodovod iz neoporečnega, iz trdnih dolomitov izvirajočega vira v Idrijski Beli. Dobrih osem kilometrov povezovalnega cevovoda do Idrije in manjkajoče odseke v mestnem omrežju so uredili že lani. Več kot polovico denarja za 2,7 milijonov evrov vredno naložbo je dal evropski regionalni sklad. Prve litre vode so v omrežje spustili že pred dvema mesecema in prekinili dotok vode iz spornega kraškega vira. Analize potrjujejo izjemno kakovost vode. Želje župana Bojana Severja, da bi iz pip pritekla neklorirana, pa predpisi ne dovoljujejo uresničiti. Ker bodo z izjemo Podroteje preostale, sicer bolj zdrave vodne vire ohranili v sistemu, bo nekaj klora še potrebnega. Na Komunali pa zagotavljajo, da ga v belsko vodo dajejo zares malo.

Vztrajnost se je obrestovala

V skupini, ki jo je za občino vodila svetovalka Maja Majnik, so vztrajnost in poznavanje zapuščine rudarjev združili Tatjana Dizdarević in Bojan Režun iz Rudnika živega srebra, direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec ter za ministrstvo za kulturo Dušan Kramberger in Špela Spanžel.

Ko Idriji in z njo skupini prvi poskus skupaj s španskim Almadenom, mehiškim San Luis Potosijem in prehitro odstoplim perujskim partnerjem ni uspel, niso obupali. V drugo, ko je zmanjkal en glas, a je bil kot neprimeren ocenjen mehiški partner, se je razočaranje mešalo s ponosom. Dediščini dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu, Almadenu in Idrije, je bila priznana globalna vrednost. Utemeljitev, da je prav ta ruda najpomembneje pognala razvoj in spremenilo podobo Evrope v 16. stoletju, je dala krila. Skupaj s skupino strokovnjakov so Idrijčani in Almadenčani globalni pomen svojih rudnikov spoznavali v povsem novi luči.

Tretjič, pred letom dni, pa je šlo gladko. V nekaj tisoč strani dosjeja, s katerim je skupina prepričala, so bile vložene ure in ure dela. Sprejeti so bili pravni akti, ki jih zahteva sicer vzorno obnovljena dediščina in uresničen del obnov.

Skupina ve, da delo še ni končano. Na to, da se zlasti država pretirano zapleta z oblikovanjem centra za upravljanje dediščine, nima vpliva. Denarju, ki ga prinaša nagrada, pa se je odpovedala v prid promociji Unescove dediščine.

V svetovni vrh še dva nagrajenca

Podobna zmagovalna miselnost vodi še dva nagrajenca. Košarkarski talent, Idrijčan Luka Rupnik, se s trdim delom že od otroštva razvija v vsestransko odličnega športnika in ima kot mlad košarkar pred seboj odprta številna vrata. V svetovnem pokalu vodilna gorska kolesarka Tanja Žakelj pa je kot mladinka svetovni prestol že osvojila in ga bo prav gotovo tudi kot članica. Skromne, vsestransko nadarjene in vztrajne Ledinčanke nista ustavila ne poškodba ne študij kemije, ki ga je uspešno zaključila.

Silva Petrič po drugi strani zmaguje v krajevni skupnosti Gore-Dole. Nagrado bo prejela za dolgoletno delo v malodane vseh vaških društvih in svetu KS, predvsem pa za pomoč, ki jo nudi vsem, ki jo potrebujejo. Svojevrstni prvak pa je Turistično društvo Krnice. Planoto poživlja z množico prireditev, pedantno dograjuje infrastrukturo za udejstvovanje in se že desetletja ponaša z odlično etnološko prireditvijo, Oglarskim praznikom.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano