Visoki krediti še v mejah zakona
Občina Idrija, ki letos odplačuje 22 kreditov v skupni višini nekaj manj kot dva milijona evrov, bo svojo zadolženost v prihodnjih dveh letih več kot podvojila. S tem se bo iz nizko zadolžene postavila ob bok bolj zadolženim občinam. Pod streho pa bo spravila naložbe v višini skoraj 20 milijonov evrov.
Župan Bojan Sever se z upravo občine loteva milijonskih naložb
IDRIJA> Občina namerava letos za naložbe najeti poldrugi milijon, prihodnje leto pa še 1,2 milijona evrov kreditov. Teh ima že sedaj za 1,9 milijona evrov. Skupno letno odplačilo dolgov se bo tako povzpelo na približno 600.000 evrov, a bo še ostalo pod zakonitimi osmimi odstotki prihodkov.
Po tem, ko bodo najeli omenjene kredite, bo delež zadolženosti idrijske občine krepko poskočil. S sedanje podpovprečne zadolženosti idrijskega občana (161 evrov) se bo s 400 evri dvignila tudi nad povprečno zadolženost slovenskih občanov (312 evrov). V najbolj zadolženi občini Gornji Petrovci dolg na občana presega tisoč evrov. Idrija ne bo dosegla niti Ljubljane, v kateri vsakega občana že bremeni približno 450 evrov dolgov, še manj Kopra s 690 evri dolga na občana. Pač pa bo najviše zadolžena v statistični regiji Goriški. Ta s povprečnim dolgom približno sto evrov na prebivalca sicer za Zasavjem sodi med najmanj zadolžene v državi. Pri tem Vipava in Tolmin leta 2011 sploh nista imela dolgov, Kanal (19 evrov na občana), Miren-Kostanjevica (26 evrov), Kobarid (77 evrov) in Nova Gorica (79 evrov na občana) pa zelo malo.
Za čistilno napravo, vrtec, zidove ...
V rekordnih dveh naložbenih letih bo najvišji zalogaj 8,5 milijonov evrov vredna širitev centralne čistilne naprave in dograjevanje kanalizacijskega omrežja v Idriji in Spodnji Idriji. Večji del bo financiran iz že odobrenih evrov kohezijskega sklada EU, ki pa ne dopušča ureditve padavinske kanalizacije.
Ker se občina želi izogniti večkratnemu prekopavanju zemljišč, bo sočasno zgradila tudi to. Kjer bo mogoče, bodo posodobili vodovod in kanalizacijo potegnili do dva kilometra oddaljenega zaselka Mokraška vas. Za ta dela naj bi postopno do konca leta 2014 najela milijon evrov kreditov.
Za 1,3 milijona evrov vredno gradnjo vrtca v Črnem Vrhu bo najela 891.000 evrov kredita. S 560.000 evri bo tretji po višini kredit za 800.000 evrov vredno sanacijo nevarno razpadlih podpornih zidov v idrijski Prešernovi ulici. Preostalih 468.000 evrov pa naj bi zahtevala modernizacija cest na ledinski planoti in med Kočevšem in Čekovnikom.
Ker si je občina ob omenjenih zadala še za osem milijonov evrov drugih naložb, naj bi kljub kreditom letos porabila milijon več, prihodnje leto pa 635.000 evrov več kot ji bo kapnilo v blagajno.
Zadolževanje ni zanka za vratom
Župan Bojan Sever zagotavlja, da tovrstno financiranje ne pomeni konca naložb in razvoja v letih, ki bodo sledila rekordnim vlaganjem. “V minulih letih smo uvedli vrsto namenskih dajatev in odpravili zgodovinski dolg naši komunalni infrastrukturi. S komunalnim prispevkom in omrežninami bomo zmogli zastavljeno financiranje. Zaradi teh prispevkov tudi ne drži, da bom naslednikom pustil zgolj dolgove. Še veliko bomo lahko naredili, če bomo spretni. Le prevelike luknje v proračunu ne smemo narediti,” pravi Sever. Nadziranju finančnih tokov naložb je v dobršni meri podredil tudi reorganizacijo občinske uprave. Sicer pa je dolg občine Idrija po zadnjem poročilu vlade RS o zadolženosti občin v letu 2011 predstavljal “le” 0,3 odstotke od skupnega 624 milijonov evrov vrednega dolga vseh občin.
SAŠA DRAGOŠ