Varčevanje pri potresni obnovi bi drago stalo

Država namerava za potresno obnovo letos nameniti 4,5 milijona in ne 5,5 milijona evrov, prihodnje leto pa poldrugi milijon, kar je štiri manj od predvidenega. To je nesprejemljivo varčevanje, poudarjajo v treh posoških in v idrijski občini.

ZGORNJE POSOČJE > Zaradi zavarovanja objektov in drugih posledic bi varčevanje veliko stalo, prizadeti bi bili ljudje, ki dolgo čakajo na obnovljene domove. Tamkajšnji župani skupaj z državno tehnično pisarno (DTP) opozarjajo, da je potresno obnovo treba nadaljevati. Glede na razmere v državi so sicer pripravljeni na razumno zmanjšanje denarja zanjo, toda ne več kot za desetino od prvotno predlaganega zneska. Računajo na pomoč zgornjeposoških in idrijskih poslancev.

“V izteku potresne obnove je predlagano varčevanje nesprejemljivo. Zaradi zapletenih postopkov ljudje že leta čakajo in spet so potisnjeni v negotovost. Veliko družin je nameščenih v začasnih stanovanjih. Takšno varčevanje bi nas drago stalo,” opozarja bovški župan Siniša Germovšek. V tej občini, prav tako v kobariški, tolminski in idrijski, je odprtih veliko gradbišč, med drugim ob več stanovanjskih hišah.

Na obnovo čaka skoraj 200 upravičencev

Medtem ko je obnova po potresu leta 1998 zaključena, pa je pri tisti po enaki naravni nesreči leta 2004 še veliko nedokončanih nalog. Vseh objektov “v obdelavi” je še 148, dokumentacija je pripravljena za 49. Zidarji in drugi delajo na 41 stavbah. Toda sporni rebalans državnega proračuna so odbori DZ obravnavali in potrdili, pripravljen je za sprejem na vladi, nato ga bodo obravnavali poslanici. Župani upajo, da bodo z dodatno obrazložitvijo na pristojnih ministrstvih in s pomočjo poslancev preprečili grozečo škodo.

V pismu, ki so ga naslovili na predsednico vlade Alenko Bratušek, utemeljujejo potrebo po zagotavljanju dovolj denarja: ”Župani ugotavljamo, da znaša obveznost države zaradi opravljenih del in podpisanih pogodb za potresno obnovo 8,3 milijona evrov, kar je bistveno več, kot je denarja v predlaganem rebalansu. Ta predvideva zgolj 4,5 milijona za letošnje leto in 1,5 za prihodnje leto, skupaj šest milijonov evrov. Z vsemi pogodbami v podpisovanju, vlogami za državno pomoč in izvedenimi del pa smo dosegli 11,4 milijona evrov, kar pomeni, da smo že posegli v potresno obnovo za programsko leto 2015.” Pod pismo so se podpisali tolminski župan Uroš Brežan,kobariška županja Darja Hauptman, že omenjeni Germovšek in njihov idrijski kolega Bojan Sever.

Zapleteno in drago zapiranje gradbišč

Podpisniki poudarjajo, da si ne morejo zamisliti prekinjanja pogodb z izvajalci del. To bi prineslo dodatne stroške zaradi zapiranja in zavarovanja gradbišč ter podaljševanja začasnih namestitev oškodovancev. Stroške bi nato terjali tudi ponovni zagoni gradbišč.

“Ob prekinitvah pogodb bi prenehala veljati gradbena dovoljenja, projektanti in izvajalci bi prekinili delo. Resno bi ogrozili obstoj izvajalskih podjetij in njihovih delovnih mest,” še opozarjajo v pismu, ki so ga poslali tudi ministroma za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanku Stepišniku ter za kmetijstvo in okolje (MKO) Deanu Židanu.

Reagirali pa so tudi v DTP. Po besedah vodje pisarne Mitje Pekeča so svojega delodajalca, torej MKO, opozorili, da posega v pravico do potresne obnove. “Poleg tehničnih zapletov ne smemo pozabiti na človeški faktor. Razseljenih je več kot 50 družin, ki že dolgo čakajo. Posamezni upravičenci so morali zagotoviti svoj denar, ki je vezan na bankah. S podaljševanjem obnove bi morali podaljševati zavarovanja, kar stane,” razlaga.

Pekeč opozarja na zahtevna zavarovanja odprtih objektov ob prekinitvah del, na dejstvo, da bi bili zaradi zastoja pri sanacijah skupnih sten ogroženi sosednji objekti. In dodaja še: ”V konkretnem predlogu rebalansa ne gre za varčevanje, temveč za zavestno tveganje, ki odpira vprašanje odgovornosti. Zato je cilj kar se da hitra priprava, organizacija in izvedba do konca, kot izhaja iz veljavnih programov.”

Bodo delavci zapustili gradbišča?

Sredi Bovca je na Trgu golobarskih žrtev odprto gradbišče, kjer popravljajo Mercatorjevo stavbo, tri stanovanja in poslovni prostor oziroma galerijo. Mercatorjev najemnik, Kmetijska zadruga, je morala izseliti trgovino. “Vse kaže, da bodo dela trajala do sredine prihodnjega leta. Ker nadomestnih prostorov nismo našli, bo treba sprejeti zoprno odločitev: nekaj delavcev moramo začasno napotiti na zavod za zaposlovanje,” napoveduje direktor zadruge Niko Maver. V bovški trgovini so zaposlovali devet ljudi. Če bodo popotresna dela prekinili, se bo vse še dodatno zavleklo.

Na Kobariškem po besedah Hauptmanove obnavljajo cerkve v Idrskem, Peratih in Sužidu, čakajo pa še nekateri stanovanjsko-poslovni objekti. V tolminski občini bi se po besedah Brežana lahko zapletlo pri večstanovanjskem objektu v Brunovem drevoredu in pri sanaciji telovadnice na Šentviški Gori. Prihodnje leto pa načrtujejo še posege v Kinogledališče, za kar pridobivajo gradbeno dovoljenje. NEVA BLAZETIČ

---