V stečaju Primorja bo več kot 1000 prijav terjatev
Mesec dni po začetku stečaja v Primorje d.d. je stečajni upravitelj Rudolf Hramec predstavil prve podatke o zapuščini ajdovskega gradbinca. Pri natančni vrednosti je zadržan, saj popisi in cenitve niso končani.
Rudolf Hramec: “Ideja za 'novo Primorje' je legitimna pobuda okolja. Razumem jo kot poskus lokalne skupnosti, da se vključi v ohranitev zdravih jeder, predvsem tistih, ki imajo trg in investitorja.”
AJDOVŠČINA> Rudolf Hramec pravi, da gre za precejšnje premoženje in enega najzahtevnejših ter po premoženju enega najobsežnejših aktivnih stečajnih postopkov. Pričakuje več kot tisoč prijav terjatev. Po podatkih na osnovi računovodskih izkazov za lansko leto ima Primorje d.d. v lasti nepremičnine v osnovnih sredstvih v vrednosti približno 26,7 milijona evrov. Vrednost premičnin je približno 12 milijonov evrov, vrednost naložbenih nepremičnin (nepremičnine za prodajo) je še 76 milijonov evrov. Del tega premoženja je oddanega v najem. “Primorje ima veliko različnega premoženja, tu so številni obrati po Sloveniji, naložbe v hčerinska podjetja, terjatve do poslov, ki še niso končani. Ocenjene vrednosti so lahko napačne. Gre za precej veliko premoženje, tako za upravljanje kot za prodajo,” ocenjuje odgovoril stečajni upravitelj Rudolf Hramec.
Na stečajnem računu je trenutno 362.000 evrov. A denar je blokiran, saj so nekateri upniki pred stečajem družbe uspeli izposlovati blokado. Ta stečajni upravi trenutno povzroča težave z likvidnostjo, a Hramec upa, da bodo zadevo skupaj s sodiščem v kratkem rešili.
Zapleten postopek zaposlil približno 100 ljudi
Stečajni upravitelj je samo za popis premoženja na več kot 30 lokacijah po Sloveniji, veliko opreme selijo v domače okolje, za en mesec z možnostjo podaljšanja zaposlil 45 nekdanjih delavcev Primorja. Za druge potrebe stečajne uprave, nadzora in vodenja še odprtih projektov je po podatkih iz uvodnega poročila okrožnemu sodišču za določen čas zaposlil še približno 60 nekdanjih delavcev, pretežno iz administracije in nekdanje vodje posameznih služb. “To ni nekdanja uprava, ampak so bivši vodje strokovnih področij. Prepričan sem, da jim je v interesu, da se iz teh poslov naredi kar največ,” Hramec odgovarja na pripombe, da je zaposlil tudi ljudi, ki so Primorje pripeljali v stečaj.
Hramec je pod drobnogled vzel tudi poslovanje odvisnih družb, da bodo čim bolje opravljale svojo dejavnost in ohranile ali celo povečale svojo vrednost, saj bo treba tudi to premoženje “unovčiti”. Posebno poglavje so odprti posli. Koliko denarja bi iz tega naslova lahko dobili v stečajno maso, ni znano. Po podatkih Hramca naj bi šlo za 40 do 50 poslov, vrednost odprtih garancij za dobro izvedbo del pa naj bi bila trenutno še 47 milijonov evrov. ”Sodišču in bankam bomo predlagali, da se zadeve izpelje do konca. Razen tam, kjer so projekti na začetku ali manjka še veliko gradbenega dela. Nekaj teh primerov je. Večinoma pa gre za projekte, kjer je Primorje delo opravilo, manjkajo podrobnosti. To pa je pogoj, da dobimo še zadnji del zneska. Tu bomo naredili vse, da te terjatve izterjamo. Manj kot bo prijav in unovčenih garancij, več bo ostalo v stečajni masi,” dodaja Hramec.
Pričakuje več kot tisoč prijav terjatev
Upniki lahko terjatve prijavijo do 21. septembra. Doslej naj bi vložili 80 prijav, Hramec pa ocenjuje, da jih bo več kot tisoč. Točnega podatka o obveznostih do delavcev ni posredoval, celotni znesek mesečne plače pa je po njegovih podatkih znašal približno osem milijonov evrov. Stečajna uprava naj bi sicer doslej dobro sodelovala s sindikati in je stečajnikom v najkrajšem času pripravila izračune za prijavo na zavod in jamstveni sklad. Nekdanjim delavcem so na dom posredovali tudi podatke o njihovih terjatvah ter navodila, kako naj izpolnijo prijavo. Kot je še dodal, z lastniki ni imel nobenega stika in za to ne vidi nobene potrebe. ALENKA TRATNIK