V muzeju se že pripravljajo na stoletnico začetka vojne
V Kobariškem muzeju, ki je v soboto praznoval 22 let delovanja, se ob rednih nalogah že pripravljajo na stoletnico začetka prve svetovne vojne. Ob “rojstnem dnevu” so odprli razstavo o zaledju mogočnega IV. armadnega korpusa italijanske vojske v dolinah ob vznožju Julijskih Alp.
Željko Cimprič je Silvestra Gaberščka in kobariško županjo Darjo Hauptman opozoril na najbolj zanimive podobe iz zaledja korpusa, ki je občasno štel tudi 135.000 vojakov Foto: Neva Blazetič
KOBARID > “Pred 95 leti je avstrijsko nemška vojska pri Kobaridu v 12. ofenzivi izvedla neverjeten vojaški preboj italijanske linije, pred 22 leti pa se je z odprtjem Kobariškega muzeja začel prodor v strokovnem in poljudnem odkrivanju nekdanje vojne in seznanjanje širše javnosti z zamolčanim poglavjem zgodovine,” je pomen muzeja prve svetovne vojne poudaril slavnostni govornik, direktor direktorata za verska vprašanja in član programskega sveta Kobariškega muzeja Silvester Gaberšček.
Kriza tudi muzeja ni obšla
“Žal kriza oziroma varčevanje tudi nas nista obšla, saj smo odvisni predvsem od prodaje kart.”
Ob prisotnosti številnih gotov je direktor muzeja Jože Šerbec nanizal opravljeno delo: “Med drugim smo na streho postavili fotovoltaično elektrarno, pred kratkim smo z občino podpisali zakupno pogodbo, na osnovi katere bomo prenovili sanitarije, ki pred 22 leti niso bile zgrajene za toliko ljudi, kot jih prihaja v muzej. Od lanskega oktobra smo organizirali enajst muzejskih večerov in odprli tri razstave.” Čeprav muzej obišče več 10.000 gostov na leto, so muzealci veliko delali na promociji, prenovili so tudi spletno stran. “Žal kriza oziroma varčevanje tudi nas nista obšla, saj smo odvisni predvsem od prodaje kart,” pojasnjuje Šerbec.
Razstava, ki bo na ogled vse leto
Razstava prikazuje podobe, ki so italijanskega vojaka spremljale na njegovi poti iz Čedada in ob reki Nadiži proti visokim goram na obzorju. “Za Matajurjem se je odpirala široka dolina, v kateri je italijanski vojak našel imena, ki so v Italiji zaslovela že v prvih dneh vojne: Kobarid, zavzet 25. maja, reko Sočo, ki so jo takoj za tem premostili neutrudni inženirci, Krn, zavzet 16. junija, slavljene uspehe v boju za 'neodrešena ozemlja'. Toda po prihodu v te kraje je presenečeno ugotovil, da 'odrešeni' prebivalci niso Italijani in da ga ne sprejemajo kot osvoboditelja,” pripoveduje avtor razstave Željko Cimprič.
NEVA BLAZETIČ