V Mirnu so stanovali že Vzhodni Goti

Arheologi Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so med izkopavanji v bližini reke Vipave v Mirnu odkrili sedem grobov, predvidoma iz 6. stoletja našega štetja. Najdeni elementi noše so značilni za opremo Vzhodnih Gotov, o katerih v Sloveniji pričajo le redke najdbe, na Primorskem pa gre za prvo tovrstno doslej raziskano grobišče.

Arheologi so v raziskanih grobovih v Mirnu našli dobro ohranjene skelete, ob njih pa številne še nepoškodovane  elemente, ki so značilni za nošo Vzhodnih Gotov Foto: Leo Caharija
Arheologi so v raziskanih grobovih v Mirnu našli dobro ohranjene skelete, ob njih pa številne še nepoškodovane elemente, ki so značilni za nošo Vzhodnih Gotov Foto: Leo Caharija

MIREN> Strokovnjaki so že v preteklosti sklepali, da gre za zanimivo arheološko lokacijo. Območje v bližini reke Vipave, ki ga domačini imenujejo Vodmat, je zavarovano zaradi posameznih najdb v preteklem stoletju, domačini pa so pripovedovali o odkritjih grobov in lončenih posod. Arheologi so zato predvidevali, da je na tej lokaciji rimskodobno grobišče.

Iskali Rimljane, našli ...

Grobove na tej lokaciji so potrdile že arheološke raziskave pred dvema letoma. Zadnja izkopavanja izvaja Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine pod vodstvom arheologinje Vesne Tratnik in Tomaža Fabca, konservatorski nadzor pa izvaja arheologinja Patricija Bratina z Območne enote ZVKD Nova Gorica. Kot kaže, gre tokrat za izjemno zanimivo najdbo.

Iz zgodovinskih virov poznamo Vzhodne Gote, v literaturi imenovane tudi Ostrogote, kot najemniške vojake v rimski vojski. Ob propadu rimske države so za krajši čas zavladali nad zahodnim delom imperija in se združili v Vzhodno gotsko kraljestvo.

“Odkrili smo sedem grobov, ki jih okvirno umeščamo v šesto stoletje. Ohranjeni elementi noše - sponke in deli pasne garniture - sodijo k značilni opremi Vzhodnih Gotov. To je posebej pomembno, saj so v Sloveniji najdbe iz tega obdobja, ki bi jih zanesljivo pripisali temu ljudstvu, zelo redke. Doslej poznamo nekaj podobnih grobov le iz Kranja in iz Dravelj. Na Primorskem smo imeli tokrat prvo priložnost raziskati tako grobišče.” pojasnjuje arheologinja Vesna Tratnik.

Vipava ni uničila grobov

Naporno kopanje, pri katerem so arheologom na pomoč priskočili študentje iz Vipavske doline, je bilo bogato poplačano. Arheologi so še posebej veseli, da je večina grobov nepoškodovanih. “Skeleti so se dobro ohranili, zato so odkriti predmeti ležali na kraju, kamor so jih prvotno položili. Tudi najdeni predmeti so presenetljivo dobro ohranjeni. Dve značilni gotski fibuli sta srebrni s pozlato, na eni je še ohranjen rdeč vstavek, verjetno poldrag kamen. Dobro ohranjene so tudi srebrne sponke za pas ter jantarne in steklene jagode. Našli smo tudi več železnih predmetov, nožev in pasnih spon.” dodaja Tomaž Fabec. Najdbe trenutno obdeluje restavratorka Goriškega muzeja Jana Prislan Šubic. Kostne ostanke je arheologinja delno proučila že na terenu, podrobnejše analize pa bodo opravili po koncu izkopavanj.

Kot dodajajo, je o podrobnostih gotske poselitve tega prostora še prezgodaj govoriti. Zgodovinski pisni viri sicer omenjajo bitko med Odoakrom, zadnjim vladarjem zahodnega dela rimske države, in Teoderikom, vladarjem Vzhodnih Gotov, ki je bila leta 489 na Soči.

AT


Najbolj brano