V Idriji pričakujejo naval na gradbena dovoljenja

Občina Idrija je dobila prostorski načrt. To pomeni, da je po šestletnem zastoju pričakovati živahnejšo gradnjo. Kljub temu je v načrtu na novo opredeljenih stavbnih zemljišč precej manj, kot so si v vodstvu občine, predvsem pa občani, želeli.

V Godoviču bo, v nasprotju z željami, le prgišče zemljišč namenjeno novim hišam, industrijska cona pa se ne bo širila.
V Godoviču bo, v nasprotju z željami, le prgišče zemljišč namenjeno novim hišam, industrijska cona pa se ne bo širila. 

IDRIJA> Ko je svet občine soglasno sprejel občinski prostorski načrt (OPN), so si oddahnili mnogi, ki že šest let zaman čakajo na gradbena dovoljenja za stanovanja, gospodarske in druge objekte. Priprava načrta se je vlekla od leta 2005, polni dve leti pa zbiranje soglasij in usklajevanje z državo. Občina je morala občutno popustiti pri nameravani širitvi stavbnih zemljišč na račun kmetijskih.

Ministrstvo ni dalo zemljišč

Kljub dolgotrajnim postopkom in malodane popolnemu zastoju novogradenj je občina Idrija šele 29. med 212 slovenskimi občinami, ki ima sprejet OPN, in deseta med vsemi, ki so strateškemu dodale še izvedbeni del z obsežno kartografsko opremo. Z njim so nehali veljati stari družbeni plani iz časa Jugoslavije, v katerih za utesnjeno občino ni bilo več mogoče izbrskati zemljišč za gradnjo.

“Z OPN končno pridobivamo nove površine za stanovanja ter za razvoj gospodarskih in storitvenih dejavnosti. Žal, zlasti v Godoviču, ne v predlagani in želeni meri. Čeprav se je postopek vlekel in imamo že 200 predlogov za spremembe, dobivamo kakovosten dokument za trajnostni prostorski razvoj občine,” je poudarila Mojca Remškar Planinc, ki je še kot vodja oddelka za prostor začela in kot direktorica občinske priprave privedla OPN do sprejema.

V postopku usklajevanja so imeli največ pripomb vodarji, naravovarstveniki, gozdarji in ministrstvo za kmetijstvo nasploh. Slednje je tudi največ iztržilo.

Občina ima namreč največji in malodane edini potencial za demografsko rast in gospodarski razvoj v Črnem Vrhu in Godoviču, a so v slednjih kar 70 hektarov za novogradnjo predvidenih površin ohranili kmetijstvu. Tudi to naj bi imelo, v sicer povsem industrijsko in postindustrijsko naravnani občini, največji razvojni potencial prav v omenjenih krajih.

Novega naselja ne bo

Najteže pričakovanega novega stanovanjskega naselja nad bencinskim servisom v Godoviču torej ne bo, saj je bilo celotno območje v primerjavi z osnutkom OPN vrnjeno med najboljša kmetijska zemljišča. Širila se ne bosta niti industrijska cona in športni park Šebalk. V Godoviču so kar 50 hektarov, predvidenih za gradnjo, vrnili kmetijskemu namenu, skoraj 17 hektarov v Črnem vrhu in še dodatne tri hektare za razpršeno gradnjo na željo občanov po vaških naseljih občine.

V Idriji in Spodnji Idriji so izvzeli vsa za gradnjo predvidena zemljišča v okolici kmetij, a si zlasti Idrija lahko obeta nekaj novogradenj na Vojskarski ulici, Faletovšu in Poti v Trnje.

Kljub vsemu OPN stavbna zemljišča na račun kmetijskih širi z nekdanjih 827 na 897 hektarov. Kmetijska so se tudi na račun zaraščanja zmanjšala še bolj: s sedanjih 6130 na 5286 hektarov.

To pomeni, da si v upravni enoti Idrija v prihodnjih tednih obetajo do 160 novih vlog za izdajo gradbenih dovoljenj. Zaradi obilice dodatnih vlog za posege v prostor se bodo na občini že lotili priprave sprememb OPN. SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano