V Ajdovščini so se zbrale potujoče knjižnice iz vse države
Goriška
16. 05. 2014, 12.15
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 06.54
Na strokovnem in družabnem srečanju se je v Ajdovščini danes zbralo vseh 13 potujočih knjižnic Slovenije, pridružili pa so se jim tudi hrvaški kolegi. Srečanje, ki se bo nadaljevalo tudi soboto v Vipavi, so pripravili ob 150. obletnici Lavričeve knjižnice Ajdovščina.
Odpri galerijo
Foto: STA
AJDOVŠČINA
> Prve potujoče knjižnice so v Sloveniji odprli pred 40 leti. Odtlej letno prevozijo preko 100.000 kilometrov, dosežejo 76 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, ki imajo tako do najbližje knjižnice manj kot dva kilometra. Preko 17.000 aktivnih članov potujočih knjižnic obišče knjižnice na kolesih več kot 150.000-krat in si letno izposodi več kot 750.000 enot knjižničnega gradiva.
Kljub temu je v potujočih knjižnicah zaposlenih le 34 delavcev, je na današnji novinarski konferenci pred srečanjem povedala predsednica sekcije za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Tjaša Mrgole Jukič.
Sprva so izposoje gradiva v potujočih knjižnicah opravljali ročno, danes pa imajo vsi bibliobusi v Sloveniji avtomatsko izposojo, podatke pa ob koncu dneva knjižničarji prenesejo v bazo. Prav zato si v prihodnjih letih želijo, da bi bili preko spletne povezave nenehno povezani z bazo podatkov in tako obiskovalcem takoj ponudili informacije o knjigah in drugem gradivu, ki jih potrebujejo. Tej temi bodo posvetili tudi strokovni del letošnjega srečanja v Ajdovščini.
Slovenski bibliobusi dosežejo bralce tudi v drugih državah, saj s slovenskimi knjigami oskrbujejo tudi bralce na Madžarskem in v Italiji. Bibliobusi se ustavljajo na 704 postajališčih v 86 občinah. Po besedah Mrgole Jukičeve je temu tako predvsem zaradi geografske pestrosti Slovenije, vendar se v prihodnjih letih želijo le še razširiti.
Potujoče knjižnice imajo v Ajdovščini, Domžalah, Kamniku, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Ptuju, Tolminu in Tržiču.
V zadnjih letih se tudi v potujočih knjižnicah srečujejo s pomanjkanjem denarja ter s tem nekoliko manjšo nabavo knjižničnega gradiva. Denar za delovanje polovično prispevajo tako država kot občine ustanoviteljice.
STA