V nasadih breskev obupujejo

Ima sadjarstvo v Vipavski dolini prihodnost? Trend ni vzpodbuden, v zadnjem desetletju so sadjarji breskove nasade skrčili že za 240 hektarjev. Na posvetu o breskvah v Prvačini so se včeraj našli tudi optimisti, prepričani, da je poudarek na slovenskem poreklu priložnost. A sadjarji ne verjamejo več.

PRVAČINA > Številke trenutno res niso najbolj spodbudne. Leta 2002 je bilo v Sloveniji z breskvami zasajenih 640 hektarjev površin, od tega več kot polovica v Vipavski dolini in večji del v spodnji Vipavski dolini. Lani je bilo intenzivnih nasadov že manj kot 400 hektarjev. Ti podatki breskve uvrščajo na zadnje mesto med sortami, ki rastejo v Sloveniji. Nobena sorta ni doživela tolikšnega padca.

Tudi zadnji dogovor s Fructalom, ki naj bi najboljše breskve za super kakovostni sok iz vipavskih breskev odkupoval po 28, ostale pa po 16 centov, pridelovalcem ni po volji. Direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc je pojasnil, da so bila pogajanja s Fructalom zelo trda.

“Na področju breskev je treba narediti marsikaj. Usmeriti se je treba k trgu, k pridelavi breskev za trgovinske police,” je še povedal Bajc in pojasnil, da delajo na postavitvi sodobne hladilnice za odkup sadja in zelenjave v dolini. Prepričan je, da je bilo v zadnjih 20 letih veliko izgubljenega, vseeno pa ga za prihodnost ni strah, če bo država podprla promoviranje slovenskih pridelkov.

Država “pripravlja ukrepe”

“Sadjarstvo je za to dolino tradicionalna panoga in tudi v prihodnje bo poleg vinogradništva osnovna panoga,“ je povedala Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. V zvezi s spremenjenimi ekonomskimi razmerami, tudi v odnosu do Fructala, pa je pojasnila, da pripravljajo na ministrstvu nove ukrepe, ki so v grobem razdeljeni na tri področja.

Prvo se nanaša na pripravo novega programa za razvoj podeželja s poudarkom na razvoju novih produktov in povezovanju med pridelovalci.

Drugo je povezano z vzpostavitvijo reda, saj je afera z branjevkami, ki so na koprski tržnici prodajale v Trstu kupljeno sadje, ogrozila ugled celotne branže in precej načela zaupanje potrošnikov do slovenskih kmetov. In tretjič - graditi na slovenskem poreklu, na višji kakovosti.

“Naše ministrstvo gradi celo strategijo na podpori in pospeševanju prodaje izdelkov s slovenskim poreklom. Mislim, da je to priložnost tudi za domače breskve. V tem vidim prihodnost za breskve in njihove pridelovalce v Vipavski dolini,” je še pojasnila državna sekretarka.

Izpostavila pa je, da je pogoj za to, da imajo od tega korist vsi členi v verigi kmet-zadruga-predelovalec-trgovec.

Iz pridelovalcev se je vsul plaz kritik

“Sam ne vidim prihodnosti za sadjarstvo v Vipavski dolini, pa tudi na splošno v kmetijstvu ne. Država, sploh pa kmetijsko ministrstvo, nima strategije o tem, kaj jutri. Je ni, je ni bilo in je s tem sistemom tudi ne bo,“ je bil oster Bruno Gregorič, lokalni pridelovalec breskev, ki je omenil celo, da bo v prihodnjih dneh “vrgel ven” celoten nasad, ki mu je v preteklosti navrgel tudi 60 ton breskev, in se preusmeril v pridelavo koruze, ker v tem ne vidi več smisla.

Pritrdili so mu številni kolegi, potem pa se je vsul plaz kritik na račun dejstva, da so škropiva pri nas bistveno dražja kot v Italiji, a jih tam ne smejo kupiti. Pa v povezavi s poplavami, ki kmetovalce “osrečijo” dva do trikrat na leto. Na vrsto so prišli tudi divji prašiči in jeleni, ki na poljih in v sadovnjakih naredijo ogromno škode in še marsikaj so imeli povedati ljudje, ki so te dni, ko sonce pošteno žge, od jutra do večera v sadovnjakih. NACE NOVAK

---