Uspešni so že, sedaj bodo tudi energetsko bolj varčni

Ko bodo v poletnih mesecih v tolminski knjižnici zamenjali še stavbno pohištvo in izolirali streho, bo postala energetsko zelo varčna in lepo urejena hiša.

Jožica Štendler:  “Nimam preverjenih podatkov, toda, če upoštevamo samo ljudi, ki vstopijo  skozi naša vrata, smo najbrž najbolj obiskana kulturna ustanova v Posočju.”  Foto: Neva Blazetič
Jožica Štendler: “Nimam preverjenih podatkov, toda, če upoštevamo samo ljudi, ki vstopijo skozi naša vrata, smo najbrž najbolj obiskana kulturna ustanova v Posočju.”  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Številke razkrivajo, da je knjižnica najljubša kulturna ustanova v Posočju. V lanskem letu so zaznali približno 100.000 obiskov, od tega 11.000 prek interneta.

“Kjer smo le zaznali obetavne razpise, smo v minulih letih kandidirali in uspelo nam je dobiti veliko denarja za postopno energetsko sanacijo stavbe, ki je bila zgrajena leta 1980,” je z denarnim iztržkom in opravljenim delov zadovoljen odgovoren za družbene dejavnosti v tolminski občinski upravi Rafael Šuligoj. Da je občina razumela njihove potrebe in pomagala, potrjuje direktorica knjižnice Jožica Štendler.

Da bi občanom približali sodobne knjižnične trende, tudi letošnjo zimo organizirajo brezplačne kratke tečaje o izposoji e-knjige, o dostopu do e-podatkovnih baz, o iskanju gradiva v katalogu COBISS -OPAC, pa tudi o organiziranju e-pošte in urejanju digitalnih fotografij, za kar je še največ zanimanja.

Grejejo se z biomaso

Prvo večjo naložbo so izvedli v letu 2011, ko so z 200.000 evri obnovili pritličje z galerijo, sanitarijami in stavbnim pohištvom. Občina je 80 odstotkov denarja dobila na razpisu ministrstva za kulturo. Naslednje leto so s prenovo kotlovnice prešli na ogrevanje z biomaso. 68.000 evrov vredna naložba je tekla v okviru projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah, ki ga je vodila agencija Golea. Več kot polovico denarja so dobili iz tako imenovanega Švicarskega prispevka.

“Lani poleti smo prenovili razsvetljavo v prvem nadstropju, kjer si ljudje izposojajo knjige, 'surfajo' po računalnikih in berejo v čitalnici. Izračuni kažejo, da se je poraba elektrike zmanjšala za četrtino,” je zadovoljna direktorica. Tretjino denarja je občina našla na razpisu Petrola, ki pa še ni izpolnil obljube. Dve tretjini denarja za 33.000 evrov vredna nova svetila je prispevala občina.

“Ker je v Švicarskem prispevku za primorske občine na voljo še nekaj denarja, bomo letos obnovili streho in okna in s tem energetsko prenovo zaključili,” napoveduje Šuligoj. Obljublja pleskanje prvega nadstropja, ki je nedotaknjeno že 30 let. “V sodelovanju z arhitektom Igorjem Skuljem, ki je knjižnico pred 33 leti zasnoval, bo prostor za izposojo postal bolj barvit, upamo na nov izposojevalni pult,” se skupaj z mladim kolektivom veseli Štendlerjeva.

Približno 100.000 obiskov letno

Še bolj kot uspešna prenova osuplja število obiskov knjižnice v Posočju z zgolj 19.000 prebivalci. Lani so v tolminski matični hiši, v kobariški in bovški knjižnici ter v bibliobusu našteli 94.000 obiskov ljudi, ki so si izposojali ali vrnili knjige ali pa deskali po internetu. Števec na vratih je zaznal še dodatnih 10.500 obiskov, povezanih s prireditvami in urami pravljic, ali pa tistih, ki pridejo samo na kavo. Poleg tega so zaznali 11.000 virtualnih klikov za podaljšanje izposoje, rezervacijo knjig in podobno. “Nimam preverjenih podatkov, toda, če upoštevamo samo ljudi, ki vstopijo skozi naša vrata, smo najbrž najbolj obiskana kulturna ustanova v Posočju. Velik obisk pripisujemo dejstvu, da je pri nas vse brezplačno, hkrati pa upamo, da so pripomogle kakovostne storitve in prireditve. Lani smo jih izpeljali 44 s povprečnim obiskom prek 80 ljudi, kar je za Tolmin veliko,” je skromna direktorica.

V knjižnici so zadovoljni, da ljudje tudi v času računalnikov veliko berejo. Lani so v vseh treh knjižnicah in v bibliobusu izposodili 241.539 knjig oziroma 836 na dan.

V Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin je včlanjena tretjina prebivalstva Posočja. So nad slovenskim povprečjem, ki znaša 24 odstotkov. Po deležu včlanjenega prebivalstva so na tretjem mestu v državi.

Na pohodu je virtualnost

Od sredine lanskega leta brezplačno izposojajo elektronske knjige, ki jih kupujejo po ceni pet do 30 evrov. V slovenskem jeziku jih imajo trenutno na voljo 530. Bralci si jih v knjižnici ali pa kar doma z računalnika naložijo prek portala Biblos. Možna je tudi izposoja knjig v angleškem jeziku. Za knjižnico pa ta izposoja ni brezplačna. Biblosu plačujejo članarino in za vsako izposojo nekaj centov.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano