Usoda breskovih nasadov je odvisna od Fructala

Selitev proizvodnje, kar bi lahko bila posledica prodaje Fructala tujemu lastniku, bi za pridelovalce breskev in drugega sadja v Vipavski dolini pomenila katastrofo in množično opuščanje nasadov.

VIPAVSKA DOLINA >“Selitev proizvodnje bi bila prava katastrofa. Na tak način prodajati tako uveljavljeno firmo, je sprto z vsako ekonomsko logiko,” je prepričan Franc Vodopivec iz Dornberka, predsednik novogoriške enote kmetijsko gozdarske zbornice, ki tudi sam prideluje breskve na šestih hektarjih površin.

“Država bi morala preprečiti prodajo Fructala, ki je posloval z dobičkom. Kako naj to izvede, pa naj premisli vlada, saj jih zato tudi plačujemo,” je še dodal Vodopivec, ki ob dobri letini pridela približno 80 ton breskev, od tega jih gre 50, 60 ton za Fructal. Zadnja leta se je usmeril v pridelavo industrijskih breskev, torej breskev za Fructal. Te se od tistih za trg razlikujejo v tem, da niso primerne za transport, saj morajo takoj v predelavo; to namreč zagotavlja tudi največjo kvaliteto.

V zamenjavo sort

“Če bo treba, bomo pač prisiljeni zamenjati sorto breskev in namesto industrijske posaditi sadno breskev. Pri tem bi izgubili nasad, ki je v najboljši kondiciji, star sedem let,” je povedal Mitja Majcen iz Mirna, ki za Fructal letno pridela od 90 do 110 ton breskev. Taka zamenjava bi pomenila vsaj tri leta luknje, saj dobre sadike potrebujejo toliko časa, da se razvijejo v drevesa in prvič obrodijo. Fructal je s pridelovalci v Vipavski dolini, ki mu vsako leto zagotovijo približno 2000 ton breskev, dobro sodeloval. Pred tremi leti je skupaj s Kmetijsko zadrugo Vipava vstopil tudi v petletni projekt obnove in pomladitve breskovih nasadov. Samo lani so tako na novo zasadili 13.000 sadik, ki naj bi čez nekaj let Fructalu zagotavljale kakovostno surovino v neposredni bližini proizvodnje.

Fructal je vzel vse, razen gnilega

Za Franca Živca, ki breskve goji v okolici Šempasa, morebitna selitev Fructalove proizvodnje ne bi bila tako usodna, saj se je že pred leti usmeril v pridelavo breskev za trg.

Živec proda Fructalu le manjšo količino, vseeno pa je prepričan, da bi za dolino to pomenilo konec z breskvami. “Na našem območju je preveč negativnih dejavnikov - od burje in toče do pomanjkanja zaščite za pridelavo najboljših breskev za trg. Te lahko prodaš le, če so stoodstotno dobre, medtem ko je Fructal pobral vse, razen gnilega,” pravi Živec. Upa, da bo Fructal vendarle pristal v rokah domačega kupca, ki bo razumel, da je kakovost tukajšnjih breskev drugačna od tistih, ki jih pripeljejo od drugod, ali so pridelane v drugačnih razmerah.

Poljšak o San Benedettu: Upam, da gre za provokacijo

Za Fructal se po neuradnih podatkih zanima več družb. Najresnejši kupec naj bi bil italijanski San Benedetto, ki naj bi po poročanju TV Slovenija ponujal manj kot 40 milijonov evrov. “Upam, da je to le provokacija. Po mojih informacijah naj se družba San Benedetto ne bi pogovarjala o nakupu Fructala. Če je tako, sem vesel,” pravi ajdovski župan Marjan Poljšak. V ajdovski občini se ukvarjajo z analizo o možnosti odkupa in za oblikovanje konzorcija slovenskih lastnikov, ki bi se prijavil na razpis, v poštev pa pridejo tudi druge možnosti. “Delamo in se bomo pravočasno odzvali na vabilo za izkazanje interesa za nakup Fructala. Brez skrbi,” še zagotavlja Poljšak. Zadolženi Pivovarni Laško naj bi se mudilo s prodajo Fructala. To naj bi dokazovale neuradne informacije, da San Benedetta sploh niso spraševali, koliko je pripravljen ponuditi za ajdovsko podjetje. Kljub temu naj bi bil posel v precejšnji meri že zakoličen. San Benedetto ne proizvaja naravnih sokov, zato naj nakup ne bi ogrozil Fructalove blagovne znamke, hkrati pa bi laškim pivovarjem omogočil prodor piva na italijanski trg. V Laškem pravijo, da morajo zainteresirani kupci interes izkazati do 18. marca; tedaj se namreč izteče zbiranje neobvezujočih ponudb.

NACE NOVAK

---