Tuji kupci lesa že nižajo cene

Pri spravilu po žledolomu uničenega lesa iz najbolj prizadetih gozdov območja SGG Tolmin med Kobaridom in Nanosom se je doslej poškodovalo pet ljudi. Varnost, kot poudarjajo slovenski gozdarji stanovskega društva, je ob premišljeni sanaciji glavni razlog, zaradi katerega bodo z njo hiteli počasi.

Uničen gozd v strmini (fotografija je iz Novakov), ki lastnike spravlja v obup zaradi nevarnosti spravila Foto: Saša Dragoš
Uničen gozd v strmini (fotografija je iz Novakov), ki lastnike spravlja v obup zaradi nevarnosti spravila Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Zaradi različnih zapletov so si doslej, zlasti pri najnujnejši sečnji iglavcev, nabrali nekaj tednov zamude.

Sanacija gozdov se je že začela, a zaradi zapletov med zavodom za gozdove in skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, zlasti pri odkazilu sečnje, zamuja. Da si s preveč razmnoženimi podlubniki ne bi nakopali nove nesreče, bi morali iglavce sanirati do 15. maja.

Ne sedem, deset milijonov kubikov lesa je uničenega

“Tega roka ne bomo dosegli!” je povedal predsednik društva Zoran Zavrtanik iz zavoda za gozdove Tolmin. Na srečo je poškodovanih iglavcev “le” približno 13 odstotkov. Teh je neprimerno manj tudi v sestoju gozdov. To pa, kot so si bili soglasni sogovorniki na nedavnem srečanju Društva slovenskih gozdarjev in tehnikov, je pomemben razlog za tokratno ogromno škodo. Emil Grecs iz zavoda za gozdove je povedal, da je ocena škode popravljena s sedmih na deset milijonov kubičnih metrov uničenega lesa. Samo zbrani na tokratnem posvetu pa pričakujejo skupaj z vsemi olajšavami 154 milijonov evrov subvencij.

“Obseg je izjemen, a žledolomi se bodo ob dinarski pregradi ponavljali. Najprej so se sredi minulega stoletja periodično pojavljali na Idrijskem, se nato širili na obalno-kraško območje in se bodo od tod v notranjost države. Škode pa se iz ujme v ujmo povečujejo s faktorjem deset. Kljub temu imamo malo gozdnogojitvenih in varstvenih prijemov za doseganje večje odpornosti gozda,” je povedal Grecs.

Najmanjše tveganje po njegovem prinaša naravna obnova gozda. Zato bosta sajenje sadik in setev semen zajela le približno desetino najbolj poškodovanih gozdnih površin.

Ker pa so sadike izpadle iz vladinega intervencijskega programa, je vzgoja približno dveh milijonov sadik ostala v domeni dobre volje drevesnic.

Zoran Zavrtanik, ki je predstavil katastrofalne razmere na območju šestih enot SGG Tolmin od Kobarida do Nanosa (37.500 hektarov poškodovanih gozdov, 1,34 milijona kubičnih metrov uničenega lesa, preko 80 odstotkov v zasebnih gozdovih), je izpostavil še vrsto nedorečenih problemov. Na prvo mesto je postavil usposabljanje in varnost pri delu (doslej so se na območju enote huje poškodovali štirje zasebni lastniki in en gozdar), sočasno pa pogreša boljšo komunikacijo med vsemi za obnovo gozda odgovornimi, vključno z državo. Najbolj zaskrbljujoči so nezainteresiranost majhnih lastnikov ali pa tudi nemoč in pomanjkanje informacij, težavnost in nedostopnost terenov in počasno odkazovanje sečnje. “Zaradi razlik v načrtih in zapletov med zavodom za gozdove in skladom kmetijskih zemljišč in gozdov smo bili tri tedne neoperativni,” je povedal direktor zavoda Jelko Vončina.

Čeprav so gozdarji potarnali, da so se mnogi lastniki na vrat na nos nepremišljeno podali v sanacijo gozda in da se drugi zanjo sploh ne zmenijo, se zavedajo, da so med oškodovanci tudi ostareli, oboleli ali kako drugače onemogočeni pri ta hip nujnem spravilu lesa. Priznavajo tudi, da informacije (še) ne tečejo, kot bi morale. Jelko Vončina je zagotovil, da bodo prav vsakemu, ki se bo obrnil na najbližjo enoto gozdnih gospodarstev, svetovali, kako naj se loti dela.

Cena lesa je že padla

“Ker se ne znamo dogovoriti in je oblast zatajila, so to izkoristili tuji kupci in že znižali ceno lesa za do sedem odstotkov. To samo za idrijsko enoto pomeni 1,3 milijona evrov izpada prihodka, ki se mu bodo pridružili še povečani stroški spravila lesa,” je bil nezadovoljen Vončina.

Sočasno bo morala idrijska enota za spravilo 250.000 kubikov uničenih listavcev in 70.000 kubikov iglavcev vložiti približno milijon evrov v gradnjo šestih kilometrov novih cest in 26 kilometrov vlak. Ob tem pa najemati dodatne, vsak dan dražje žičniške naprave, delavce in konje, ki edini lahko dostopajo do najbolj nevarnih uničenih predelov.

Več kot tarnanja je bilo govora o strokovno najprimernejši obnovi gozda. “Žledovi, vetrolomi in gospodarjenje z gozdovi so privedli do enomernih bukovih gozdov z manjšo stabilnostjo. Najbolj poškodovani so 40 do 90 let stari drogovnjaki nad vodami. Zato je ključno vprašanje sprememba prihodnjega sestoja gozda. Povečati moramo delež starejših debeljakov, smrek in jelk ter ustrezno prilagoditi gozdnogospodarske načrte,” je predlagal Emil Pelhan iz Idrije. Pridružil se mu je dr. Jurij Diaci z biotehniške fakultete, rekoč, da bukev enostavno nima genetskega zapisa za odpornost proti žledu.

Gozd preseneča s sposobnostjo regeneracije

“Regeneracijska moč gozda preseneča in zaraščanje bo uspešnejše, kot pričakujemo sedaj. Če se obnova lahko zavleče, naj se. Tako bo bolj prilagojena razmeram na trgu. Delajmo do gozda, posebno varovalnega, občutljivo. Tudi subvencije morajo biti v funkciji sanacije gozdov,” je pouddaril Diaci.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano