Tudi zrak je lahko nevaren
Zrak v Novi Gorici je manj zasičen z drobnimi prašnimi delci kot v drugih mestnih občinah Sloveniji, zato pa je poleti v njem znatno več ozona, razlagajo strokovnjaki. Poudarjajo, da bi tudi na Goriškem morali izboljšati določene stvari, kar pa je v krizi težje uresničiti.
Če bi se večina namesto z avti po mestih vozila z bicikli in avtobusi, bi bila pljuča vseh hvaležna. Ne bi pa škodilo niti, če bi se manj ljudi doma ogrevalo z drvi. Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA
> Razmere s kakovostjo zraka v Sloveniji, ki tedaj, ko je onesnažen, sodi med povzročitelje raka na pljučih, so predstavili včeraj na posvetu v Novi Gorici. Namen je bil tudi promovirati ukrepe, ki jih je kmetijsko ministrstvo pripravilo za sedem najbolj onesnaženih občin.
Preveč je ozona
Novogoriške med temi ni, ker vsebnosti tako imenovanih onesnaževal v zraku, ki jih beleži merilna postaja na Grčni v Novi Gorici, niso kritične. Kot pravi Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje (ARSO), je zrak v Novi Gorici manj obremenjen z drobnimi prašnimi delci in dušikovimi oksidi kot v drugih slovenskih mestih. Zato pa problem predstavlja ozon.
“Goriška je poleti izjemno onesnažena z ozonom, ki potrebuje predhodnike in veliko sonca. Sonca imate tu dosti, predhodnike pa ustvarjata promet in industrija, prihajajo pa tudi iz zelo onesnažene Padske nižine.” je povedala. Če je človek dalj časa izpostavljen temu plinu, lahko to povzroči obolenja pljuč in srca ter v skrajnem primeru izzove smrt.
V Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica ugotavljajo, da bi v Novi Gorici morali v prihodnje nekaj narediti za bolj kakovosten zrak. Predlagajo več ozaveščanja ljudi, krepitev daljinskega ogrevanja ali plinskega omrežja in izboljšavo kakovosti malih kurišč, trajnostno mobilnost in upoštevanje kakovosti zraka pri načrtovanju razvoja. Za večjo kakovost zraka pa bi potrebovali celovit pristop na ravni države.
Stanovati ob prometni cesti škodi zdravju
Za zdravje ljudi pa so bolj problematični prašni delci v zraku, so poudarjali na srečanju. “Kakovost zraka je zelo pomembna za zdravje ljudi, pri tem pa mislimo na delce, ki so zelo škodljivi,” razlaga Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. “Prvi problem so bolezni dihal ter srca in ožilja, pa bolezni presnove, kot je diabetes, pa bolezni živčevja, kot je parkinson,” je obolenja, ki jih lahko sproži dihanje preveč zaprašenega zraku naštel Otorepec. “In onesnažen zrak lahko povzroča raka na pljučih in verjetno tudi na mehurju,” je dodal.
Čeprav je kakovost zraka v Novi Gorici po tej plati boljša, pa so po besedah Otorepca tudi območja, kjer to ne velja. Predvsem ob cestah, posebej bolj obremenjenih, ob katerih živi kar nekaj občanov. “Na ta račun je nekaj astmatičnih otrok v mestu več,” razlaga.
Kako ukrepati?
“Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da v Evropi od 40.000 in 130.000 ljudi na leto umre zaradi izpostavljenosti zraku, ki je onesnažen z izpusti iz prometa,” razlagajo organizatorji po svetu. In kot so ugotavljali na srečanju, je kajpak z ukrepi v prometu možno zmanjšati onesnaževanje. “Vsi skupaj lahko kaj naredimo za kakovost zraka, če uporabljamo okolju bolj prijazne oblike transporta,” pravi Otorepec. To pa je možno doseči le z načrtnim in sistematičnim pristopom do tega vprašanja.
Ker precej prašnih delcev v zrak spuščajo individualna kurišča, zlasti na drva, bi bilo treba to spremeniti. “Idealno bi bilo, če bi se vsi ogrevali z zemeljskim plinom,” pravi Koleša. A se zaveda, da tega ni mogoče doseči, posebej ne v recesiji. “Zato bi bila dobrodošla vsaj zamenjava starih peči in pravilno kurjenje drv,” dodaja.
Organizatorji posveta ob tem ugotavljajo, da bi za načrtovanje ukrepov na tem področju v novogoriški občini najprej potrebovali sploh bolj natančne evidence kurišč.
AMBROŽ SARDOČ