Svojčas “stanovanjski blok”, danes zlasti ustanova za nego

Dom starejših občanov Ajdovščina je včeraj, na mednarodni dan starejših, praznoval 30 let. Če je sprva reševal predvsem bivanjske potrebe starejših, pa danes struktura stanovalcev, med katerimi jih že 70 odstotkov potrebuje najvišjo stopnjo oskrbe in nege, zahteva nove pristope in bivanjske razmere. Trendi postavljajo pred ustanovo, tesno vpeto v okolje, nove izzive.

30. rojstni dan doma so stanovalcem popestrili tudi vedno dobrodošli varovanci vrtca Foto: Alenka Tratnik
30. rojstni dan doma so stanovalcem popestrili tudi vedno dobrodošli varovanci vrtca Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA > Ko je pred tremi desetletji odprl vrata Dom starejših občanov Ajdovščina (DSO), se je tamkajšnjim starejšim ponudila dodatna možnost, da jesen življenja preživijo v domačem okolju in v znani socialni mreži. Ta vidik je pomemben še danes, saj prihaja velika večina od 151 stanovalcev doma iz ajdovske in vipavske občine. “Imamo tudi stanovalce iz drugih okolij, ki so izrazili željo, da bi bili prav pri nas,” pojasnjuje direktorica Tanja Stibilj Slemič.

Čeprav je bila ustanova zgrajena za 140 uporabnikov, so zaradi potreb število postelj povečali in dom napolnili do zadnjega kotička. Pred 13 leti so dozidali večnamenski prostor, prenovili so ambulantni del doma, večjih širitev pa si zaradi prostorske utesnjenosti niti ne morejo privoščiti. Lani so odpravili štiriposteljne sobe in danes imajo na voljo 77 sob, od tega 47 dvoposteljnih, 24 enoposteljnih in enajst triposteljnih.

Če tu še uspejo zadovoljiti pričakovanja in potrebe stanovalcev, ne pa hkrati nova merila, ki jih postavlja država, pa primanjkuje kopalnic in večnamenskih površin. V vodstvu doma si že nekaj let prizadevajo za dozidavo oziroma za novogradnjo v soseščini in si želijo, da jim bi to s pomočjo občine tudi uspelo.

Dom je polno zaseden

Za razliko od drugih sorodnih zavodov v Sloveniji je DSO polno zaseden, kar je v današnjem času prej izjema kot pravilo. “Smo med cenejšimi domovi, osnovna dnevna oskrba v dvoposteljni sobi stane 16,75 evra, najzahtevnejša dnevna oskrba pa 26,29 evra,” pojasnjuje Stibilj Slemičeva. Kakovost dela in oskrbe ni zato nič slabša, zatrjuje. Dodaja, da skušajo pridobiti certifikate o ustreznem standardu. In če že ne morejo doma razširiti, se toliko bolj posvečajo strokovnosti dela.

V ustanovi je 72 zaposlenih, zelo dobrodošla je pomoč prek javnih del. Trenutno na ta način tam delajo trije. Pred petimi leti je dom pridobil status učne baze in nudi praktično usposabljanje za bolničarje, zdravstvene tehnike in diplomirane medicinske sestre. Kot dodaja direktorica, se mladi radi odločajo tudi za pripravništvo v ajdovskem zavodu. Obenem tam že dvajset let delujejo različne skupine za samopomoč starejših, na tem področju so v DSO orali ledino tudi v širšem okolju. Njihova vrata so vedno odprta najmlajšim, pa humanitarnim organizacijam, društvom, prostovoljcem in drugim, željnim pomagati.

Dom postaja negovalna ustanova

Delo v zavodu pa se spreminja, kot se spreminjajo potrebe stanovalcev. “Če smo včasih reševali stanovanjske potrebe in klasične starostne težave naših občanov, danes vse bolj postajamo negovalna ustanova. K nam prihajajo vse starejši ljudje, s težjimi zdravstvenimi težavami in diagnozami. Kar 70 odstotkov naših stanovalcev potrebuje najvišjo stopnjo oskrbe in nege. Več kot polovica se ob drugih diagnozah že sooča tudi z demenco. Ta dejstva govorijo o skokovitem naraščanju potreb po drugačnih oblikah in pogojih za delo. Na to tudi na ravni države še ni odgovora. Opažamo, da pri skrbi za starejše v naši družbi manjka pomemben segment obravnave, ki bi pokrival potrebe po najzahtevnejši zdravstveni negi in oskrbi. Zagotavljati bi jo morali s specializiranimi inštitucijami ali pa uradno priznati in nadgraditi v domovih, kjer to oskrba, za povsem neprimerno plačilo in ob okrnjenem kadru, že izvajamo,” opozarja Stibilj Slemičeva.

V Ajdovščini se na spremembe odzivajo z novimi načrti. Prihodnje leto nameravajo na oddelkih uvesti prilagojene gospodinjske modele s stalnimi ekipami, ki bodo nudile celotno oskrbo in zdravstveno nego v posamezni enoti.

Direktorica zavoda vidi razvoj domov starejših v smeri gerontoloških centrov, ki bodo zmogli izvajati najzahtevnejše oblike oskrbe starejših. Tako bi nudili strokovno podporo starostnikom v domačem okolju, z dnevnim varstvom, kratkotrajno namestitev v domu po težjih operacijah in začasne namestitve ob odsotnosti svojcev, pa tudi strokovno podporo svojcem. ALENKA TRATNIK


Najbolj brano