Srčnost ljudi in volja vse družine sta prinesla nov dom

Julija so minila tri leta, odkar je Tomaž Praček iz Ajdovščine med delom nesrečno padel in utrpel hudo poškodbo, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Po vrnitvi z zdravljenja je bila njegova največja želja, da bi se iz stanovanja v tretjem nadstropju preselil v hišo, ki bi mu omogočala samostojnejše življenje. Želja se mu je ob pomoči Rdečega križa Ajdovščina in srčnih ljudi uresničila.

BUDANJE> “Že med zdravljenjem in rehabilitacijo me je najbolj skrbelo, kako bo, ko bom prišel domov. kako bom na invalidskem vozičku prišel po stopnicah do stanovanja v tretjem nadstropju. Ko sem se vrnil, sem se počasi navadil in je bilo lažje. Po stopnicah sem se lahko spustil sam, a nekdo je moral poskrbeti za voziček. Še vedno sem bil v breme ženi in otrokoma. Zato sem razmišljal, da bi si na parceli, ki sem jo podedoval, postavil majhno pritlično montažno hišo. Da bi lahko sam šel ven. Moram priznati, da si pred tremi leti nisem predstavljal, da se mi bo ta želja kdaj uresničila. Zdaj sem v lastni hiši. Zidani hiši, ki ni tako majhna,” je ob našem obisku v Budanjah z zadovoljstvom povedal Tomaž Praček.

Poškodba zaradi padca je julija 2009 njemu in družini spremenila življenje. Prej je bil Tomaž po deset ur in več v službi v gradbenem podjetju, proste ure pa je izkoristil za vzpone na bližnje vrhove. Zato se je po nesreči najbolj bal, kako bo preživel zaprt med zidove stanovanja v blokovski soseski v Ajdovščini. A postavil si je nov izziv. Njegova volja je spodbudila predsednico ajdovskega Rdečega križa Vero Kodrič.

Pomoč srčnih ljudi prvi korak do cilja

V območnem združenju so decembra 2009 začeli humanitarno akcijo za pomoč pri reševanju stanovanjske stiske Tomaža Pračka in Janka Černigoja iz Vipave. V štirih mesecih so v akciji zbrali 37.500 evrov, veliko znancev in prijateljev pa je Tomažu in Janku denarno pomoč izročilo tudi osebno. Pračkovi so zbrani denar namenili za komunalno opremo parcele, izdelavo načrtov in pridobitev potrebnih soglasij. To je bila velika in pomembna spodbuda. “Potem je šlo dokaj hitro in hiša je bila dokončana v 13 mesecih. Če ne bi bilo tako hude zime, bi bila še prej. Življenje v bloku je preteklost. To je dom po naši meri. V blok pa ne grem več,” pravi Tomaž, ki je hvaležen vsem, ki so mu kakorkoli pomagali.

Zdaj je vse lažje

Z ženo Klavdijo, hčerko in sinom so se v novo hišo na sončni parceli v Budanjah preselili konec maja in čez poletje urejali notranjost ter dvorišče z vrtom. Marsikaj je treba še postoriti, a zdaj bo vse lažje, razmišlja Tomaž. Od leta 2010 je invalidsko upokojen. Zdaj, ko je hiša pod streho, si dneve krajša tudi z izdelovanjem kamnitih okrasnih cvetličnih korit. Ob lepem vremenu se s štirikolesnikom včasih odpravi v Ajdovščino ali na izlet po bližnji okolici. Za daljše razdalje bi potreboval prilagojen avtomobil, a ga trenutno niti ne pogreša preveč. “Za prihodnost ne delam velikih načrtov. Kar bo prinesel čas. Zdaj sem zadovoljen, da sem bolj samostojenin v manjše breme družini,” še dodaja. S Pračkovimi se veseli tudi Vera Kodrič, ki priznava, da v začetku humanitarne akcije niso vedeli, kako uspešni bodo. “A se je znova pokazala srčnost naših ljudi. Brez velike zagnanosti same družine pa tudi ne bi šlo,” pravi Kodričeva.

ALENKA TRATNIK

---